invalidska pokojnina – pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Tožnik – invalid I. kategorije invalidnosti – je kot tujec s stalnim prebivališčem v BiH pravico do invalidske pokojnine pridobil pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Srbski, ker je na podlagi skupne pokojninske dobe (tudi pokojninske dobe, ki jo je dosegel v Sloveniji) izpolnil pogoje za pridobitev te pravice. Ker je s tem opravil izbiro med pokojninama (in ker kasnejšega Zakona o ratifikaciji sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BiH ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med državama ni mogoče upoštevati), za isto pokojninsko dobo ne more pridobiti še pravice do pokojnine v Republiki Sloveniji.
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj o ugovoru pobota v izreku sodbe ni odločilo, ampak je le v obrazložitvi sodbe navedlo, da terjatev, uveljavljena v pobot, ne obstoji.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 29. člena ZZK-1 preverja, ali obstaja identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu in pri tem dovoli vpis v okviru zemljiškoknjižnega dovolila, a ne preko zavezovalnega pravnega posla.
izpodbijanje sklenjene sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - sila - zvijača - grožnja - opozorilo na stroškovne posledice pravde
Opozorilo na stroškovne posledice pravde ni grožnja, ki bi jo lahko opredelili kot silo ali zvijačo, zlasti, ker je prvi tožnik sodno poravnavo sklepal v prisotnosti svoje pravne pooblaščenke.
V danem primeru je šlo za tekmovanje, zato bi morali organizatorji (prva tožena stranka je tista, ki bi morala skrbeti za varnost tekmovalcev) poskrbeti za potrebne varnostne ukrepe, med drugim tudi, da netekmovalci nimajo dostopa na progo, na kateri poteka športna prireditev, in da je ta prosta za tekmovalce, zato tožnica ni bila dolžna posebej prilagajati svoje hitrosti terenu in udeležencem na progi ter njen prispevek v tej smeri ni bil podan.
Če je prva tožena stranka nameravala podati ugovor glede obstoja njene zamude s plačilom, bi to morala izraziti precizneje.
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo delovnega sodišča) so bile s strani stečajnega upravitelja priznane vse tožnikove terjatve, vključno s plačami in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da je stečajni upravitelj obračunal prispevke za obvezno zavarovanje, tako da je izpolnjen pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca za to obdobje.
ZOR člen 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621.
odgovornost za stvarne napake - nepravilna izpolnitev pogodbe - neustrezna kakovost dela - obvestiti o napakah - manjvrednost del
Tožniku ni možno naprtiti odgovornosti, da bi moral pred prevzemom dela toženo stranko opozoriti na napake del, ki jih je pred tem opravil nekdo tretji, niti ni možno od tožnika zahtevati, da bi moral iz tega razloga odkloniti opravo svojega dela. Zaradi napake tretjega je neuporabno zgolj njegovo delo, ne pa tudi delo tožnika.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP člen 8, 8. SPZ člen 222, 223, 222, 223.
obseg služnosti - služnost hoje in vožnje - služnost vožnje s kmetijsko mehanizacijo - potrebnost služnosti - koristnost služnosti - prenehanje služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti
Izvrševanje služnosti je lahko dejansko ali pravno.
Prenehanja služnosti po 222. členu SPZ zaradi nekoristnosti oziroma bistvenih sprememb okoliščin toženec ne more doseči z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oziroma ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 112/85 z dne 6.6.1985, saj se ureditev po SPZ glede zahteve za prenehanje služnosti ne razlikuje od ureditve po ZTLR).
Zmanjšanja koristnosti ni šteti za razlog, iz katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0053895
ZTLR člen 43, 43. ZOR člen 210 - 219, 210 - 219. ZNP člen poglavje 13, poglavje 13. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12. SPZ člen 100, 100.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi - varstvo solastnine - navajanje dejstev in dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije - zavrnitev dokazov - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Solastnik lahko zahteva izročitev dela solastne nepremičnine (pars pro diviso) od drugega solastnika na podlagi 43. čl. ZTLR (100. čl. SPZ) le, če je solastna stvar že razdeljena med solastnike glede uporabe in posesti.
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja v našem pravnem sistemu, sodišče upošteva le obrazloženo (substancirano) prerekanje navedb nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.
posojilna pogodba - soglasje izjavljene in dejanske volje - soglasje o predmetu pogodbe
Za nastanek veljavne pogodbe je bistveno, kakšno je bilo soglasje volj pravdnih strank glede bistvenih sestavin pogodbe, med katere sodi tudi višina izročenega denarja ob njenem sklepanju.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0056079
ZPP člen 128, 339/2-14, 128, 339/2-14. OZ člen 190, 191, 190, 191.
meritorna odločitev - oblika odločbe - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - verzija
128. člen ZPP določa, da sodišče izda odločbe v obliki sodbe ali sklepa, o tožbenem zahtevku pa odloči s sodbo. Le v postopku za izdajo plačilnega naloga sodišče izda sklep, s katerim ugodi tožbenemu zahtevku v obliki plačilnega naloga. Predmetni postopek se je začel s predlogom za izvršbo, kateremu je sodišče s sklepom ugodilo, glede na obrazložen ugovor tožencev, pa je ta sklep razveljavilo v izvršilnem dovolilu in odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Zato bi moralo sodišče v primeru meritorne odločitve, odločitev sprejeti na podlagi sodbe in ne sklepa.
vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti postopka
Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka pravnih dejstev, ki so pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati s katerimikoli dokaznimi sredstvi, s katerimi se sporna dejstva lahko dokazujejo po splošnih pravilih pravdnega postopka, ampak samo z listinami, ki dokazujejo pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (29. člen ZZK-1). Smiselno enako pravilo velja tudi za dokazovanje pravnih dejstev, ki se vpišejo v zemljiško knjigo. Povedano pomeni, da pravilnosti izdaje sklepa v izvršilnem postopku zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku.
Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Kaj je prometna nesreča, določa 134. člen ZVCP, lahko pa se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorita, da zavarovanje zajema širše situacije. Traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak delovnega stroja. Tožnik se je poškodoval pri balinarju sena, zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil.
Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 149/1, 153, 153/2, 153/3, 179. ZVZD člen 15, 15/1, 15/1-6, 23. Pravilnik o varstvu in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 117, 117/1, 117/1-2, 63, 63/1, 63/1-2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – varnostni ukrepi – deljena krivda – soprispevek oškodovanca
Ker je škoda tožniku nastala ob nesreči pri delu na višini, ki je nevarna dejavnost, je tožena stranka kot izvajalec te dejavnosti objektivno odgovorna. Poleg tega pa je tudi krivdno odgovorna za škodo, saj so delavci delo opravljali brez pomičnega odra, brez varnostnega pasu in brez varnostne ograje.
Zaradi opustitve tožene stranke, da bi izvedla varnostne ukrepe, ki bi zagotovili varnost delavcev ob njihovi normalni pazljivosti, ter zato, ker ni dokazala, da bi tožnik škodne posledice povzročil zavestno ali iz velike malomarnosti, tožnik ni niti delno odškodninsko odgovoren.