Če je imela stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost, da se njeno na prvem naroku prekinjeno zaslišanje kasneje nadaljuje, pa tega ni izkoristila in tudi sodišča ni opozorila, da dokaz še ni izčrpan, kršitve dokaznega postopka ne more uveljavljati v pritožbi.
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
Po določbi I. odstavka 24. člena ZNP imajo pravico zahtevati nadaljevanje postopka v petnajstih dneh, odkar so bili obveščeni o umiku predloga, le drugi udeleženci postopka, ne pa tudi predlagatelj, ki je umaknil predlog. Slednji lahko po določbi 25. člena ZNP vloži nov predlog.
Ker upnik ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji ali mu bo nastala, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (na ugotovitev, da je med strankama sklenjena prodajna pogodba in da mu je dolžnik dolžan izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino) pravilno zavrnilo.
Če pooblaščenec ob vložitvi pritožbe ne predloži pooblastila in dokazila o plačilu sodne takse, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je pritožba nedovoljena.
odpoved dediščini v korist določenega dediča - pozneje najdeno premoženje
Če se je dedič odpovedal dediščini v korist določenega dediča, o pozneje najdenem premoženju ni mogoče odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
V letu 1999 noben prisilni predpis ni omejeval višine obrestne mere pogodbenih obresti med gospodarskimi subjekti. 2. odstavek 399. člena ZOR je v zvezi s tem napotoval na drug zakon, ki pa glede te obrestne mere ni bil sprejet. ZPOMZO je urejal zgolj obrestno mero zamudnih obresti, kar izhaja tudi že iz njegovega naslova, in ne pogodbene obrestne mere, zato 6. člen tega zakona glede regulacije pogodbene obrestne mere ni uporabljiv.
pripoznava dolga - zastaranje - začetek teka zastaranja - omejitev teka obresti - prepoved ultra alterum tantum
Zastaranje vračila oziroma plačila hidravličnega dvigala je pričelo teči v trenutku razveze pogodbe med strankama, ko je nastopila dolžnost vračanja prejetega po pogodbi.
Če zapadle in neplačane obresti v času veljavnosti 376. člena OZ od 1.1.2002 do 21.5.2007 dosežejo višino glavnice, v trenutku, ko jo dosežejo, prenehajo teči.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - skrbnost pri vožnji
Dejstvo, da so nekateri vozniki uspeli ustaviti pred oviro ali se kako drugače izogniti (verižnemu) trčenju, je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo kot eno od meril pri ugotavljanju skrbnosti tožnikove vožnje in posledično stopnje njegove krivde.
Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.
ZZT člen 14, 31. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 364, 364.
dedni dogovor - zastaranje - pripoznava dolga
Za zastaranje dednega dogovora, katerega vsebina je določljiva, velja 10-letni zastaralni rok, kot za zastaranje sodne odločbe. Zgolj dolžnikova izjava, s katero ta potrjuje obstoj vtoževanega dednega dogovora, še ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
delitev stvari - način delitve - fizična delitev stvari v naravi
Glede delitve ostalih zemljišč je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi dejanskega uživanja zemljišč. S tem je v največji možni meri upoštevalo interese solastnikov, da dobijo v naravi tisti del zemljišča, za katerega izkazujejo upravičen interes. Pri odločanju pa je sodišče omejeno, saj je potrebno razdeliti tudi tista zemljišča, za katera ne izkazuje interesa nobeden od solastnikov, in samo razdelitev zemljišč približati vrednosti solastniških deležev.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 198, 190. SPZ člen 66, 66.
uporaba solastne stvari - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov uporablja solastno stvar v večjem obsegu kot znaša njegov delež, lahko drugi solastnik od njega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (219. člen ZOR oziroma 198. člen OZ). To določilo pa je razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejen v 210. členu ZOR oziroma 190. členu OZ.
Tožnica je hišo uporabljala, dokler toženec ni zamenjal ključavnice na vhodnih vratih, za konec tedna, to je petek, soboto in nedeljo, torej 9 dni v mesecu in je v tem obsegu prikrajšana za njeno uporabo. Glede na obseg prikrajšanja ji torej pripade 30 % uporabnine za njen enopolovični solastniški delež oz. 15 % uporabnine za celotno nepremičnino.
ZPP člen 1, 190, 190, 1. SPZ člen 9, 44, 44/2, 9, 44, 44/2.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva na služečem zemljišču - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja
Dovoljevanje graditve objektov na zemljiščih in drugih posegov v zemljišče v zvezi s takšno gradnjo je pristojnost upravnih organov.
Določba 190. člena ZPP se uporabi tudi, če pride v pravdi zaradi ugotovitve služnosti do spremembe lastništva na služečem zemljišču.
Če je sedanji lastnik med pravdo z odplačnim pravnim poslom pridobil služečo nepremičnino v dobri veri, da ta ni obremenjena z v tem postopku vtoževano stvarno služnostjo, je treba tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice na navedeni nepremičnini zaradi določbe 2. odstavka 44. člena SPZ zavrniti.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je podana takrat, ko sodišče tožniku prisodi več ali nekaj drugega, kot je zahteval, ne pa, ko odločitev opre na drugo pravno podlago, kot jo je podal tožnik. Sodišče namreč ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza ugotovljenim dejstvom in na katera navezuje takšno pravno posledico, kot jo uveljavlja tožnik s tožbenim zahtevkom.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - policijsko vozilo na nujni vožnji - deljena odgovornost
Nevarno situacijo je sicer povzročil policist na nujni vožnji, ko je zapeljal na nasprotni vozni pas in vztrajal v nevarnem položaju v prepričanju, da se bo tožnik umaknil na desno stran vozišča in s tem ogrozil druge udeležence v prometu (113. člen ZVCP), vendar bi tožnik trčenje preprečil, če bi reagiral, kot mu to nalaga zakon. Na tožnikovo nepravilno reakcijo je nedvomno vplival zaužiti alkohol (1,11 g/kg), zato je pretežni del krivde za prometno nezgodo (70 %) na njegovi strani.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - reamputacija prstov na roki - odškodnina za nepremoženjsko škodo - skaženost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi pomeni naravno in logično zvezo dogodkov na eni strani ravnanje delavcev tožene stranke, ki niso pravilno pripravili za transport amputiranih delov prstov in je v posledici tega prišlo do notranjih poškodb, ki so se odrazile v odmiranju tkiva oz. težavah s pretokom krvi v prišitih delih prstov, zato je bilo treba dva prsta reamputirati ter na drugi strani škodo, ki jo predstavlja stanje po reamputaciji teh dveh prstov. Pojem skaženosti pa je pravni standard in se ga ne razume v medicinskem pomenu te besede.