Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi to obveznost, in sicer neodvisno od tega, ali jo izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in zato bi bilo dokazovanje o tem, ali dolžnik redno izpolnjuje tudi to preživninsko obvezo, dejansko nepotrebno.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 339/2-11, 77, 77/1, 80, 339/2-11.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost stranke
Sodišče mora, če dvomi o pomanjkanju procesne sposobnosti stranke, o obstoju oz. neobstoju le-te odločiti s stopnjo zanesljivosti, saj po uradni dolžnosti pazi na obstoj pravdne sposobnosti strank.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.
Tožeča stranka je pripravljalno vlogo poslala po pošti v ponedeljek, tožena stranka pa jo je prejela v četrtek, kar ji je omogočilo dva delovna dneva za pripravo odgovora. Tožena stranka na naroku ni pojasnila, na katere navedbe iz predhodne vloge (ki jih je tožnica zaradi ustnosti glavne obravnave morala na naroku predstaviti tudi v ustni obliki) ni mogla takoj odgovoriti (v svoji nadaljnji pripravljalni vlogi je celo navedla, da je večina trditev tožeče stranke za spor povsem nepomembna). Če se je sodišče kljub temu odločilo slediti toženi stranki in narok preložiti, pa stroškov ni mogoče naprtiti brezpogojno (ne glede na končni uspeh v pravdi) v plačilo tožeči stranki, ki je uporabila svojo procesno pravico in ji glede na obstoječe spisovne podatke ni mogoče očitati prekršitve obveznosti, ki ji jo nalaga zakon oz. zavlačevanje postopka.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - nepremoženjska škoda - valorizacija delih plačil
Če se v trgovini uporablja viličar, mora voznik viličarja (posebej) paziti, da z viličarjem ne poškodujejo strank, čeprav je lahko kupcem znano, da se viličarji uporabljajo.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1.
stiki - ukinitev stikov - sum spolne zlorabe - izvedba dokazov - razlogi, zaradi katerih je dopustno zavrniti izvedbo dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Sicer pa obstoji načelna dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede.
V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - ugotavljanje pogojev za razglasitev pogrešanca za mrtvega - utemeljenost predloga
Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev pogrešanca za mrtvega, potem ugodi predlogu in pogrešanca razglasi za mrtvega.
Iz predloga je jasno razvidno, da je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo leta 1948. S to sodbo je bilo namreč zaplenjeno celotno premoženje. Podana je sodna pristojnost.
tuj odvetnik - zastopanje pred višjim sodiščem - pooblaščenec - zastopanje pred sodišči v rs
Če tuj odvetnik ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic (člen 2a v povezavi s členi 31, 34f, 34d ter prvim in drugim odstavkom 34c člena ZOdv), mu ni mogoče priznati položaja osebe iz 3. odstavka 87. člena ZPP.
Zgolj očitek, da je obdolženec na upravni enoti vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ter temu predložil pooblastili A. in M. S. ter tako predložil ti dve listini kot pravi, nima konkretiziranega zakonskega znaka krive listine. V konkretnem primeru bi moralo biti opredeljeno, da pooblastili nista podpisali A. in M. S. (torej da pooblastili ne izvirata od izdajatelja).
URS člen 25, 25. ZPP člen 188, 188/2, 318, 188/2, 318, 188.
zamudna sodba
V obrazložitvi zamudne sodbe je sodišče prve stopnje povzelo iz tožbe izhajajoče dejansko stanje, ni pa apliciralo dejanskega stanja na ustrezno pravno normo. Pritožnik graja ravno ta subsumpcijski sklep - subsumpcijo za višino zahtevka pravnorelevantnih dejstev na materialnopravno podlago. Ker ga izpodbijana sodba ne vsebuje, je ni mogoče preizkusiti.
pravdni stroški - uspeh po temelju in po višini - vrednotenje uspeha pravde
Sodna praska izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno "po temelju" in "po višini", pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha. Sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je sporno dejansko stanje v zvezi z obstojem temelja tožbenega zahtevka, ko je v zvezi s tem potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci (na primer cestno prometne stroke), opraviti oglede. Vse to so tiste "okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena, ki narekujejo takšno ločeno vrednotenje uspeha strank.