ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izrek sklepa o izvršbi – izterjava preživnine - preživnina
Sodišče prve stopnje je odločilo o ugovorih dolžnika in poseglo v sklep o izvršbi, tako da ga je razveljavilo za plačana zneska, ob odločanju o ugovoru po izteku roka pa je izvršbo za plačane zneske ustavilo, v obeh primerih je razveljavilo tudi opravljena izvršilna dejanja. Odločilo je enako, kot v primeru utesnitve izvršbe v neizpodbijani 1. točki izreka sklepa, ko je pravilno ustavilo izvršbo za plačane zneske. Ob odločanju o ugovorih dolžnika bi moralo v izreku sklepa odločiti, v katerem delu preživninske terjatve, vključno z zavarovanjem (gre za občasne dajatve), je dolžnik z ugovorom uspel, in v tem delu sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljaviti oziroma izvršbo ustaviti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje
Ker je tožena stranka dokazala, da je delo tožnice – vzgojiteljice postalo nepotrebno zaradi manjšega števila vpisanih dijakov v dijaški dom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - nepopolna vloga, vložena po odvetniku
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedene izjave tožena stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil predlog nepopoln. V skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP) pa sodišče nepopolno vlogo, če jo je vložil odvetnik, zavrže.
vročanje - vročanje z nabitjem na sodno desko - vsebina zapisnika - javna listina
Sodišče je toženko vabilo na narok, pošiljka pa se je vrnila z oznako "preseljena", kar je že bilo med postopkom. Tožena stranka bi v tem primeru morala sporočiti sodišču novi naslov in ker ga ni, je sodišče pravilno ravnalo, ko je opravilo vabljenje tako, da je vabilo pritrdilo na sodno desko.
Zapisnik je javna listina in izpričuje vsebino, kar se v njej potrjuje ali določa. Tožena stranka pa drugih dokazov o nasprotnem ne ponuja.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečaj - pravno nasledstvo stranke, ki je prenehala obstajati
Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je temeljna pravica vsakega družbenika, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V primerih, ko se kljub prenehanju v stečaju še najde premoženje (aktiva), ki je bilo last ukinjene družbe, zato velja, da so družbeniki družbe glede tega premoženja (terjatve) njeni pravni nasledniki.
Zahtevek tožeče stranke katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot direktno tožbo, je klasičen odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi jo povzročil zavarovanec tožene stranke, za katerega zastaranje je uporabiti I. odst. 352. čl. OZ z zvezi z V. odst. 357. čl. OZ.
V skladu z načelom oficialnosti, ki je eno temeljnih načel zapuščinskega postopka, je zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0002385
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD-1 člen 425, 425/1.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti - novi dolžnik - pasivna legitimacija - status družbenika
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper osebo, ki ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila njen družbenik, saj domneva prevzema neporavnanih obveznosti velja le za osebe, ki so ob izbrisu družbe iz sodnega registra imele status družbenika te družbe.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 158, 154, 154/1, 154/2, 158.
stroški postopka - sestavljena odločitev- različna merila porazdelitve stoškov - vsak svoje stroške
Kadar je odločitev sestavljena iz odločitev, za katere bi bilo treba uporabiti različna merila porazdelitve pravdnih stroškov, je treba o stroških odločiti celostno.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 339/2-11, 77, 77/1, 80, 339/2-11.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost stranke
Sodišče mora, če dvomi o pomanjkanju procesne sposobnosti stranke, o obstoju oz. neobstoju le-te odločiti s stopnjo zanesljivosti, saj po uradni dolžnosti pazi na obstoj pravdne sposobnosti strank.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
ZPP člen 2, 7, 212, 214, 214/2, 2, 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 9, 104, 105, 299, 9, 104, 105, 299.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda - trditveno in dokazno breme - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva
V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.
Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184/1.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo z obsojenci - nepremoženjska škoda - strah - okužba s hepatitisom C - možnost okužbe
Delo z obsojenci je nevarna dejavnost zato, ker paznik ne ve (ne sme vedeti), ali je obsojenec okužen. Tožniku gre le odškodnina za strah do trenutka, ko je izvedel, da je možnost okužbe minimalna.
Zaznamba spora se dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
ZGJS člen 6, 6. ZVO člen 26, 26. ZJC člen 8, 15, 8, 15. ZPP člen 212, 286, 337, 286, 337, 212. OZ člen 6, 6/2, 163, 171, 6, 6/2, 163, 171. ZGO-1 člen 2, 2/1.
exceptio illegalis - trditveno in dokazno breme - prekluzija - pločnik - zimska služba - javna cesta - nekategorizirana cesta - odlok o zimski službi - čiščenje pločnikov - poledenelo zemljišče - padec na poledenelem pločniku - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - javna površina
Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti (kot del ceste) nista javna površina oziroma da ne moreta biti predmet obvezne javne službe.
dedni dogovor - vsebina sklepa o dedovanju - dolg zapuščine - stroški pogreba in vzdrževanja groba
Stroški pogreba ter vzdrževanja groba predstavljajo dolg zapuščine, za katerega odgovarjajo vsi dediči do višine vrednosti dednega deleža. V kolikor je eden od dedičev kril celotne stroške, o povrnitvi le-teh pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, lahko svojo terjatev uveljavlja v pravdnem, ne pa v zapuščinskem postopku.
Dajatveni zahtevek, s katerim sodišče dedičem naloži kakšno plačilo, je v sklepu o dedovanju mogoč le v primeru, če je med dediči sklenjen tak sporazum. Sklep o dedovanju je namreč ugotovitvene narave, v katerem se ugotovi obseg zapuščine in dediči.