URS člen 25, 25. ZPP člen 188, 188/2, 318, 188/2, 318, 188.
zamudna sodba
V obrazložitvi zamudne sodbe je sodišče prve stopnje povzelo iz tožbe izhajajoče dejansko stanje, ni pa apliciralo dejanskega stanja na ustrezno pravno normo. Pritožnik graja ravno ta subsumpcijski sklep - subsumpcijo za višino zahtevka pravnorelevantnih dejstev na materialnopravno podlago. Ker ga izpodbijana sodba ne vsebuje, je ni mogoče preizkusiti.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - splošno znana dejstva
Glede na ugotovitev, da nevzdrževanje peči ne pomeni opustitve kakšne od obveznosti tožene stranke, so brezpredmetne tudi pritožbene navedbe, da je do požara in škode prišlo zaradi tega, ker tožena stranka ni ravnala preventivno, na kar je tožeča stranka prav tako opozarjala v povezavi z odgovornostjo tožene stranke za stvarne napake.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
Pri regresnem zahtevku zavarovalnice nasproti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče pravna podlaga ni določba 939. čl. ZOR o subrogaciji, temveč 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev zavarovanja. Ker je pravica zavarovalnice pri subrogaciji izpeljana iz pravice zavarovanca (vsakokratnega voznika zavarovanega vozila), je logično, da proti zavarovancu subrogacija ni mogoča.
zavrženje tožbe – nedoločnost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe – pomoč prava neuki stranki – načelo pomoči prava neuki stranki
Ne drži, da je
oblikovanje tožbenega zahtevka
stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).
Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 208, 208. SPZ člen 5, 128, 5, 128.
izvršba na nepremičnine - smrt zastavitelja - pravno nasledstvo - prehod obveznosti - hipoteka - dedovanje - sklep o dedovanju
A. H. je imel v obravnavanem izvršilnem postopku položaj dolžnika zastavitelja in ne glavnega dolžnika, tako da zaradi njegove smrti ne gre za prehod obveznosti v smislu četrtega odstavka 24. člena ZIZ, temveč gre za vprašanje pravnega nasledstva - prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjenih nepremičninah, ki so predmet izvršbe, na novega lastnika. Zato mora biti za nadaljevanje izvršbe, ki je bila prekinjena zaradi smrti zastavitelja, ki ni hkrati tudi glavni dolžnik, izkazano pravno nasledstvo prav glede nepremičnin, ki so predmet izvršbe v tem postopku.
ustanovitev nujne poti – zakonski pogoji – načelo vestnosti in poštenja
V obravnavanem primeru se cilj, ki ga v tem postopku zasledujeta predlagatelja, da doseči brez omejitve lastninske pravice – z ureditvijo lastnega dostopa ob jugozahodni fasadi njune hiše. Višina samih stroškov, ki so za njegovo realizacijo potrebni, pa zato v obravnavanem primeru sploh ni pomembna. Pravna prednica je nepremičnino kupila ob zavedanju bodočih stroškov zaradi ureditve dostopa in se ob dejstvu iz tega razloga tudi dogovorjene nižje kupnine predlagatelja ne moreta sedaj sklicevati na potrebo po nujni poti.
ZDR člen 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije – rok za podajo odpovedi
Ker je tožnica invalidka III. kategorije, ji tožena stranka ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, dokler ni pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je rok za podajo odpovedi začel teči šele, ko je mnenje pridobila in ne že z ugotovitvijo nastanka poslovnega razloga, z izdajo obvestila o nameravani odpovedi ali z zaprosilom za izdajo mnenja.
Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Četudi so pri tožnici zmanjšane delovne zmožnosti, tako da lahko opravlja svoje delo le s polovico delovnega časa (kar ustreza invalidnosti III. kategorije), ni upravičena do priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom in pravice do delne invalidske pokojnine, saj je bila prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 376. ZVCP člen 20, 27, 27/1, 41. ZPP člen 8, 185, 254, 254/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do škodnega dogodka je prišlo v pretežni meri zaradi tega, ker je tožnik grobo kršil cestnoprometne predpise, zato je bil nedvomno on tisti, ki je povzročil nevarno situacijo v prometu s tem, ko se je nepravilno in neprevidno vključeval na prednostno cesto.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1.
stiki - ukinitev stikov - sum spolne zlorabe - izvedba dokazov - razlogi, zaradi katerih je dopustno zavrniti izvedbo dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Sicer pa obstoji načelna dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede.
Sodišče druge stopnje je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka (zavrnilna zamudna sodba), ker je prvostopno sodišče nepravilno ocenilo, da so trditve v tožbi nekonkretizirane in da iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
V primeru dvojne prodaje iste nepremičnine dvema različnima kupcema sodišče daje pravno varstvo dobrovernemu posestniku – prvemu kupcu tudi napram slabovernemu kupcu, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo. To dalje pomeni, da slednji ne more nasproti dobrovernemu kupcu – posestniku, uspešno nastopiti z negatorno tožbo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Zgolj na podlagi ugotovitev sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik sprejel, ne pomeni, da stopi v veljavo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Do tega bi prišlo le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena.
posledice izostanka z naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - sodba na podlagi odpovedi - vabilo na narok
Tožnik na obravnavo ni bil pravilno vabljen, saj ni bil opozorjen na posledice izostanka z naroka, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.