Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.
posledice izostanka z naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - sodba na podlagi odpovedi - vabilo na narok
Tožnik na obravnavo ni bil pravilno vabljen, saj ni bil opozorjen na posledice izostanka z naroka, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
ZOR člen 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1.
odgovornost za stvarne napake
Napake, ki so bile odpravljene v okviru garancije, ne pomenijo izključitve pravice tožnice, da od tožene stranke kot prodajalca uveljavlja zahtevek za izročitev druge stvari zaradi napak, saj je bilo ugotovljeno, da vozilo nima tistih lastnosti in odlik, ki se pričakujejo od novega vozila.
Od prodajalca se pričakuje, da bo ob prevzemu pregledal vozilo in zagotavljal, da bo vozilo imelo vse tiste lastnosti, kot se pričakuje od novega vozila, kar pa je, da novo vozilo nima stvarnih napak, kot so bile ugotovljene. Sklicevanje na predhodne preglede (proizvajalca, ob carinjenju, avtoprevoznika) ne razbremeni tožene stranke te obveznosti.
Pri regresnem zahtevku zavarovalnice nasproti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče pravna podlaga ni določba 939. čl. ZOR o subrogaciji, temveč 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev zavarovanja. Ker je pravica zavarovalnice pri subrogaciji izpeljana iz pravice zavarovanca (vsakokratnega voznika zavarovanega vozila), je logično, da proti zavarovancu subrogacija ni mogoča.
zavrženje tožbe – nedoločnost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe – pomoč prava neuki stranki – načelo pomoči prava neuki stranki
Ne drži, da je
oblikovanje tožbenega zahtevka
stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).
Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.
Tožbeni predlog, "da naj sodišče toženo stranko spozna za dolžnika ter ji naloži poplačilo dolga pod izvršbo s pripadajočimi obrestmi" ni določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek, zato tožena stranka na takšno nepopolno tožbo ni bila dolžna odgovoriti.
ZPP člen 2, 7, 212, 214, 214/2, 2, 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 9, 104, 105, 299, 9, 104, 105, 299.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zamuda - trditveno in dokazno breme - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva
V pravdnem postopku uveljavljeno razpravno načelo pravdnima strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Zavezuje pa tudi sodišče, da odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in s tem trditev strank, razen v kolikor bi iz obravnavanja in dokazovanja izhajalo, da želijo stranke pravdo izkoristiti za dosego namena, ki ga sicer ne bi mogle doseči, česar pa v konkretnem primeru ni zaslediti. Če se tožena stranka na trditve tožeče stranke ustrezno (konkretizirano, substancirano) ne odzove, pa sodišče ne sme odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj s tem prekrši meje razpravnega načela, temveč mora dejstvo šteti za priznano.
Ker tožena stranka ni izkazala, da bi od pogodbe odstopila, niti zatrjevala, da bi zaradi zamude tožnice do razdrtja pogodbe prišlo po samem zakonu, je dolžna sklenjeno pogodbo izpolniti tako, kot se glasi, zaradi zamude tožnice pa ima lahko druge zahtevke.
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179, 179/1. ZDR člen 184, 184/1.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo z obsojenci - nepremoženjska škoda - strah - okužba s hepatitisom C - možnost okužbe
Delo z obsojenci je nevarna dejavnost zato, ker paznik ne ve (ne sme vedeti), ali je obsojenec okužen. Tožniku gre le odškodnina za strah do trenutka, ko je izvedel, da je možnost okužbe minimalna.
razdedinjenje – pogoji za razdedinjenje – prezadolženost dediča – zapravljivost dediča - odvzem nujnega deleža v korist potomcev
Čeprav odnosi med zapustnico in tožencem, ki, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, sicer niso bili zgledni, celo obratno, toženec in zapustnica sta se prepirala, prišlo je celo do sodnih sporov, to še ne prestavlja izpolnitve zakonskih pogojev za razdedinjenje.
Prezadolženost ni zgolj zadolženost, temveč več od tega (zadolženost preko zmožnosti zadolžitve – ko gre za dejstvo, da je pasiva večja od aktive, gre zgolj za zadolženost, pa še to ne nujno), medtem ko zapravljivost pomeni nerazumno zapravljanje denarnih sredstev izven potreb. Neplačevanje preživnine še ni izmikanje plačevanju in navedenega ne gre enačiti. Tudi neplačevanje stroškov za stanovanje zapustnice, v katerem je prebival toženec, ne nudi pogojev za zaključek o prezadolženosti oziroma zapravljivosti kot pogoju za odvzem toženčevega nujnega deleža v korist tožnice.
ZOR člen 482, 482/2, 504, 507, 482, 482/2, 504, 507. ZVPot člen 37b, 37c, 37b, 37c.
odgovornost za stvarne napake - odgovornost za skrite napake - odgovornost iz naslova garancije - rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov
Rok za uveljavljanje pravic iz garancije ne poteče med odpravljanjem napak.
Če ni odpravljena napaka na določenem vitalnem delu, za katerega garancija še velja, se lahko zahteva razveza pogodbe za celo stvar, katere sestavni del je prej omenjeni vitalni del.
ZPP člen 355, 355. OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 149, 150, 153, 153/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - skrbnost - mokra tla v bazenski garderobi - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - pravica do pritožbe - vrnitev zadeve v novo sojenje
Tla v garderobi ob bazenu niso nevarna stvar, lahko pa postanejo nevarna zaradi določenih okoliščin (v konkretnem primeru zaradi mokrote, ki je posledica kapljanja mokrih kopalcev). A dejstvo, da lahko stvar v določenih okoliščinah postane nevarna, ne pomeni, da to vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - ugotovitev uspeha strank v pravdi
Pri izbiri tehnike izračuna višine odškodnine za nematerialno škodo je sodišče prosto. Pravno relevantno je le, da je ta končno odmerjena v zakonu in sodni praksi primerni višini.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja zgolj za duševne bolečine in le zmanjšanje življenjskih aktivnosti še ni pravno priznana škoda.
Sodišče prve stopnje bi moralo pri ugotovitvi uspeha stranke v pravdi upoštevati, da je tožena stranka nesporni del odškodnine plačala po vložitvi tožbe in je zato bila tožba utemeljeno vložena tudi za ta, pozneje plačani del.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje
Ker je tožena stranka dokazala, da je delo tožnice – vzgojiteljice postalo nepotrebno zaradi manjšega števila vpisanih dijakov v dijaški dom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - nepopolna vloga, vložena po odvetniku
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedene izjave tožena stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil predlog nepopoln. V skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP) pa sodišče nepopolno vlogo, če jo je vložil odvetnik, zavrže.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 366, 366/1.
stiki - ukinitev stikov - sum spolne zlorabe - izvedba dokazov - razlogi, zaradi katerih je dopustno zavrniti izvedbo dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Sicer pa obstoji načelna dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede.
Ob pravilni uporabi 158. člena ZPP na odločitev o stroških postopka ne vpliva dejstvo, da je tožeča stranka tekom postopka delno umaknila tožbo, ker je to storila potem, ko je tožena stranka izplačala (nesporni) del s tožbo zahtevnega zneska, torej delno izpolnila tožbeni zahtevek.