invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - prostovoljna vključitev v zavarovanje
Četudi so pri tožnici zmanjšane delovne zmožnosti, tako da lahko opravlja svoje delo le s polovico delovnega časa (kar ustreza invalidnosti III. kategorije), ni upravičena do priznanja pravice do dela s krajšim delovnim časom in pravice do delne invalidske pokojnine, saj je bila prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZTLR člen 3, 3/1, 3, 3/1, 3, 3/1. ZOR člen 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065, 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065. ZOTMR člen 170, 182, 170, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. ZOSRL člen 169, 169.
lastninska pravica na letalu - pisnost prodajne pogodbe - teorija realizacije - varstvo javnega interesa
Prava volja strank je bila prenesti lastništvo letala Tobaga na toženo stranko, saj je bilo to pred tem kupljeno in uvoženo za potrebe tožnikov, ki so se odločili, da bodo letalo prodali. Kupnino pa bi ALC tožnikom izplačal tako, da bi pod določenimi pogoji plačeval obroke posojila, kar ustreza definiciji prodaje na obroke, in ne pomeni hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe.
Za prenos lastninske pravice na letalu se po določbah ZOTMR zahteva pisnost, če te ni, je takšen posel brez pravnega učinka. Namen, zaradi katerega se zahteva pisnost takšnih pravnih poslov, ne dopušča realizacije tovrstnih ustnih dogovorov, saj je pisnost predpisana zaradi varstva javnega interesa.
ZGJS člen 6, 6. ZVO člen 26, 26. ZJC člen 8, 15, 8, 15. ZPP člen 212, 286, 337, 286, 337, 212. OZ člen 6, 6/2, 163, 171, 6, 6/2, 163, 171. ZGO-1 člen 2, 2/1.
exceptio illegalis - trditveno in dokazno breme - prekluzija - pločnik - zimska služba - javna cesta - nekategorizirana cesta - odlok o zimski službi - čiščenje pločnikov - poledenelo zemljišče - padec na poledenelem pločniku - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - javna površina
Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti (kot del ceste) nista javna površina oziroma da ne moreta biti predmet obvezne javne službe.
Zahtevek tožeče stranke katerega je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot direktno tožbo, je klasičen odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi jo povzročil zavarovanec tožene stranke, za katerega zastaranje je uporabiti I. odst. 352. čl. OZ z zvezi z V. odst. 357. čl. OZ.
V skladu z načelom oficialnosti, ki je eno temeljnih načel zapuščinskega postopka, je zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečaj - pravno nasledstvo stranke, ki je prenehala obstajati
Pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe je temeljna pravica vsakega družbenika, tako da čisto premoženje (aktiva) družbe v vsakem primeru pripada družbenikom (praviloma v sorazmerju z njihovimi deleži). V primerih, ko se kljub prenehanju v stečaju še najde premoženje (aktiva), ki je bilo last ukinjene družbe, zato velja, da so družbeniki družbe glede tega premoženja (terjatve) njeni pravni nasledniki.
Zaznamba spora se dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
Ob pravilni uporabi 158. člena ZPP na odločitev o stroških postopka ne vpliva dejstvo, da je tožeča stranka tekom postopka delno umaknila tožbo, ker je to storila potem, ko je tožena stranka izplačala (nesporni) del s tožbo zahtevnega zneska, torej delno izpolnila tožbeni zahtevek.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vzgoja in izobraževanje
Ker je tožena stranka dokazala, da je delo tožnice – vzgojiteljice postalo nepotrebno zaradi manjšega števila vpisanih dijakov v dijaški dom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - nepopolna vloga, vložena po odvetniku
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Navedene izjave tožena stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil predlog nepopoln. V skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP) pa sodišče nepopolno vlogo, če jo je vložil odvetnik, zavrže.
Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.
Pri objektivni odgovornosti, kjer povzročitelj odgovarja za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, mora oškodovanec dokazati le-to, da je trpel pravno priznano škodo in da gre za nevarno stvar ali dejavnost.
V kolikor vzrok nezgode niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež, je dejavnost res postala nevarnejša, vendar zaradi protipravnega ravnanja tretje osebe (ali celo tožnika samega), kar pa je lahko le podlaga za krivdno odgovornost.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
V primeru dvojne prodaje iste nepremičnine dvema različnima kupcema sodišče daje pravno varstvo dobrovernemu posestniku – prvemu kupcu tudi napram slabovernemu kupcu, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo. To dalje pomeni, da slednji ne more nasproti dobrovernemu kupcu – posestniku, uspešno nastopiti z negatorno tožbo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Zgolj na podlagi ugotovitev sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik sprejel, ne pomeni, da stopi v veljavo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Do tega bi prišlo le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena.
Pri regresnem zahtevku zavarovalnice nasproti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče pravna podlaga ni določba 939. čl. ZOR o subrogaciji, temveč 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev zavarovanja. Ker je pravica zavarovalnice pri subrogaciji izpeljana iz pravice zavarovanca (vsakokratnega voznika zavarovanega vozila), je logično, da proti zavarovancu subrogacija ni mogoča.
zavrženje tožbe – nedoločnost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe – pomoč prava neuki stranki – načelo pomoči prava neuki stranki
Ne drži, da je
oblikovanje tožbenega zahtevka
stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).
Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.
ZOR člen 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1, 479, 485, 488, 488/1, 488/1-1.
odgovornost za stvarne napake
Napake, ki so bile odpravljene v okviru garancije, ne pomenijo izključitve pravice tožnice, da od tožene stranke kot prodajalca uveljavlja zahtevek za izročitev druge stvari zaradi napak, saj je bilo ugotovljeno, da vozilo nima tistih lastnosti in odlik, ki se pričakujejo od novega vozila.
Od prodajalca se pričakuje, da bo ob prevzemu pregledal vozilo in zagotavljal, da bo vozilo imelo vse tiste lastnosti, kot se pričakuje od novega vozila, kar pa je, da novo vozilo nima stvarnih napak, kot so bile ugotovljene. Sklicevanje na predhodne preglede (proizvajalca, ob carinjenju, avtoprevoznika) ne razbremeni tožene stranke te obveznosti.