URS člen 25, 25. ZPP člen 188, 188/2, 318, 188/2, 318, 188.
zamudna sodba
V obrazložitvi zamudne sodbe je sodišče prve stopnje povzelo iz tožbe izhajajoče dejansko stanje, ni pa apliciralo dejanskega stanja na ustrezno pravno normo. Pritožnik graja ravno ta subsumpcijski sklep - subsumpcijo za višino zahtevka pravnorelevantnih dejstev na materialnopravno podlago. Ker ga izpodbijana sodba ne vsebuje, je ni mogoče preizkusiti.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - viličar - nepremoženjska škoda - valorizacija delih plačil
Če se v trgovini uporablja viličar, mora voznik viličarja (posebej) paziti, da z viličarjem ne poškodujejo strank, čeprav je lahko kupcem znano, da se viličarji uporabljajo.
pobotni ugovor - zavrnitev pobotnega ugovora - prekluzija
Pobotni ugovor ni nasprotna tožba in četudi je nasprotno tožbo mogoče vložiti zaradi pobotanja nasprotnih terjatev, to procesnega pobotnega ugovora ne izenačuje z nasprotno tožbo.
Tožeča stranka je pripravljalno vlogo poslala po pošti v ponedeljek, tožena stranka pa jo je prejela v četrtek, kar ji je omogočilo dva delovna dneva za pripravo odgovora. Tožena stranka na naroku ni pojasnila, na katere navedbe iz predhodne vloge (ki jih je tožnica zaradi ustnosti glavne obravnave morala na naroku predstaviti tudi v ustni obliki) ni mogla takoj odgovoriti (v svoji nadaljnji pripravljalni vlogi je celo navedla, da je večina trditev tožeče stranke za spor povsem nepomembna). Če se je sodišče kljub temu odločilo slediti toženi stranki in narok preložiti, pa stroškov ni mogoče naprtiti brezpogojno (ne glede na končni uspeh v pravdi) v plačilo tožeči stranki, ki je uporabila svojo procesno pravico in ji glede na obstoječe spisovne podatke ni mogoče očitati prekršitve obveznosti, ki ji jo nalaga zakon oz. zavlačevanje postopka.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - splošno znana dejstva
Glede na ugotovitev, da nevzdrževanje peči ne pomeni opustitve kakšne od obveznosti tožene stranke, so brezpredmetne tudi pritožbene navedbe, da je do požara in škode prišlo zaradi tega, ker tožena stranka ni ravnala preventivno, na kar je tožeča stranka prav tako opozarjala v povezavi z odgovornostjo tožene stranke za stvarne napake.
pravdni stroški - uspeh po temelju in po višini - vrednotenje uspeha pravde
Sodna praska izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno "po temelju" in "po višini", pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha. Sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je sporno dejansko stanje v zvezi z obstojem temelja tožbenega zahtevka, ko je v zvezi s tem potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci (na primer cestno prometne stroke), opraviti oglede. Vse to so tiste "okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena, ki narekujejo takšno ločeno vrednotenje uspeha strank.
OZ člen 300, 301, 302, 306, 300, 301, 302, 306. ZVPSBNO člen 16, 16/4, 22, 25.
pravična denarna odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni depozit - prenehanje obveznosti
Izplačilo denarne odškodnine ZVPSBNO ureja v 22. členu, vendar ne onemogoča kakšnega morebitnega drugačnega načina prenehanja obveznosti (na primer s plačilom na sodni depozit), ali vsaj delnega prenehanja obveznosti. Zato je potrebno upoštevati citirane splošne določbe o prenehanju obveznosti, določene v OZ.
ZTLR člen 3, 3/1, 3, 3/1, 3, 3/1. ZOR člen 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065, 73, 104, 104/1, 336, 542, 543, 557, 1065. ZOTMR člen 170, 182, 170, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. ZOSRL člen 169, 169.
lastninska pravica na letalu - pisnost prodajne pogodbe - teorija realizacije - varstvo javnega interesa
Prava volja strank je bila prenesti lastništvo letala Tobaga na toženo stranko, saj je bilo to pred tem kupljeno in uvoženo za potrebe tožnikov, ki so se odločili, da bodo letalo prodali. Kupnino pa bi ALC tožnikom izplačal tako, da bi pod določenimi pogoji plačeval obroke posojila, kar ustreza definiciji prodaje na obroke, in ne pomeni hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe.
Za prenos lastninske pravice na letalu se po določbah ZOTMR zahteva pisnost, če te ni, je takšen posel brez pravnega učinka. Namen, zaradi katerega se zahteva pisnost takšnih pravnih poslov, ne dopušča realizacije tovrstnih ustnih dogovorov, saj je pisnost predpisana zaradi varstva javnega interesa.
Zaznamba spora se dovoli tudi na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dedna pravica - zunajzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tožnica in pokojni sta zvezo večkrat prekinila. Obdobij, v katerih sta živela skupaj, ni mogoče prištevati k zadnjemu obdobju, ki je trajalo le 7 mesecev, kar pa ni dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Dolžnik lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le v primeru, če je (izvršilno) sodišče odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Zahtevek v takšnih primerih meri zoper samo izvršbo, ne pa zoper izvršilni naslov.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
V primeru dvojne prodaje iste nepremičnine dvema različnima kupcema sodišče daje pravno varstvo dobrovernemu posestniku – prvemu kupcu tudi napram slabovernemu kupcu, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo. To dalje pomeni, da slednji ne more nasproti dobrovernemu kupcu – posestniku, uspešno nastopiti z negatorno tožbo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog
Zgolj na podlagi ugotovitev sodišča, da ni bilo utemeljenega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik sprejel, ne pomeni, da stopi v veljavo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Do tega bi prišlo le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nova pogodba o zaposlitvi ni bila veljavno sklenjena.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - krog oseb, poklicanih k dedovanju
Če se je potomec v sporazumu s prednikom odpovedal dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti, se šteje, kot da je umrl pred zapustnikom. Zato se ne upošteva niti pri ugotavljanju kroga oseb, poklicanih k dedovanju, niti pri določanju velikosti in vrednosti dednih deležev.
posledice izostanka z naroka - opozorilo na posledice izostanka z naroka - sodba na podlagi odpovedi - vabilo na narok
Tožnik na obravnavo ni bil pravilno vabljen, saj ni bil opozorjen na posledice izostanka z naroka, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi.
OZ člen 495, 495/1, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 195, 195/1, 6, 6/1, 195, 195/1.
odgovornost za pravne napake - rok za vložitev tožbe - publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pri tem, kdaj je tožnik izvedel za pravico tretjega oziroma pravno napako kupljenih nepremičnin, je potrebno izhajati iz določb 1. odst. 6. člena ZZK-1, po katerem se šteje, da sta pravica oziroma pravno dejstvo, ki sta vpisana v zemljiško knjigo, vsakomur znana od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
potrdilo o izvršljivosti – izvršljivost odločbe – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti – razlog za ustavitev izvršbe – ugovorni razlog
V obravnavanem primeru zamudna sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan.