razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe
Če je pogodba razdrta, pa jo je pri tem ena stranka deloma izpolnila (drugi odstavek 132. člena ZOR) ima ta pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Toženec mora vrniti, kar je ob delni izpolnitvi pogodbe s strani tožnikov prejel, tožnika pa sta mu dolžna povrniti morebitno škodo.
Ker je tožena stranka s pogodbo o denarnem depozitu pridobila na spornem znesku lastninsko pravico, tožeča stranka glede njega ne more uveljavljati izločitvene pravice. Ima samo denarno terjatev kot vsi drugi upniki, ki imajo proti stečajnemu dolžniku denarne terjatve.
prebivanje tujcev - dovoljenje za stalno prebivanje
Če tujec ne izpolnjuje pogoja po 1. odst. 16. čl. ZTuj, to je tri (po noveli: osem) let neprekinjenega prebivanja na območju Republike Slovenije na podlagi v ta namen predpisane formalne listine (dovoljenja za začasno prebivanje), tudi ne more pridobiti dovoljenja za stalno prebivanje, čeprav izpolnjuje katerega izmed opravičenih razlogov za prebivanje v Republiki Sloveniji po 2. odst. 13. čl.
ZS člen 83, 83/2. ZPP (1977) člen 112, 112/2, 112/4, 133, 140.
vročanje sodnih pošiljk - roki - dan, ko se rok izteče - sodne počitnice
V zadevah, ki se ne štejejo kot nujne po drugem odstavku 83. člena zakona o sodiščih, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo, ki je bila stranki vročena po pošti v času sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta), prvi naslednji dan po vročitvi. Če konec pritožbenega roka pade v čas sodnih počitnic, se ne more izteči med njimi ampak šele prvi delovni dan po sodnih počitnicah.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 200, 203.ZOZ člen 18, 18/3.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost države - krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka - škoda nastala pri opravljanju vojaških nalog - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Odgovornost toženke je podana, ker je dopustila izvajanje vaje na zidu, ki je bil v slabem stanju, tožnikov padec pa je posledica ugotovljenega slabega stanja zidu. Odgovornost toženke temelji na prvem odstavku 154. člena in 158. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v zvezi z 18. členom v času tožnikove nezgode veljavnega Zakona o obrambi in zaščiti (Ur. list RS, št. 15/91). Po določilu tretjega odstavka 18. člena spredaj citiranega zakona je imel pripadnik oboroženih sil, ki je utrpel škodo pri opravljanju vojaških nalog, pravico do povračila nastale škode (po splošnih predpisih).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zaradi izgube vida na levem očesu.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - stopnja krivde - deljena odgovornost - trčenje traktorja in osebnega avtomobila
Presoja prispevka oškodovanca k nastanku škode, ki je posledica prometne nezgode, ob ugotovljeni obojestranski krivdi imetnikov motornih vozil za prometno nezgodo (člen 178/2 ZOR).
ZPPSL (1989) člen 131, 132, 133, 134, 135, 136. ZPP (1977) člen 369, 369/2.
stečaj - vnovčenje dolžnikovega premoženja - zahteva za ugotovitev neveljavnosti prodaje - prekluzivni rok
Trimesečni rok za izpodbijanje prodaje dolžnikovih stvari, ki začne teči od dneva prodaje dalje, je objektivne in prekluzivne narave. Vsem osebam, ki lahko vložijo zahtevo za izpodbijanje, po izteku tega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, preneha pravica do njene vložitve.
ZOR člen 178, 178/2, 192. ZTVCP člen 27, 27/1, 41, 41/1, 41/2, 64.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - stopnja krivde - trčenje motorista z osebnim avtomobilom
V zvezi s krivdnim prispevkom k nesreči obeh udeležencev je ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke hudo kršil prometno pravilo o vožnji po desni strani ceste (1. odst. 41. čl. ZTVCP), poleg tega še splošno določbo, ki nalaga spoštovanje oznak na vozišču (1. odst. 27. čl) in pravilo o prepovedi prehitevanja v ovinku (64. čl.). Tožnik pa je kršil določbo 2. odst. 41. čl. ZTVCP, ki nalaga vožnjo čim bliže desnemu robu ceste. Kršitve zavarovanca tožene stranke so bistveno hujše, poleg tega avtomobil zaradi večje mase in večjih hitrostnih zmogljivosti predstavlja za druge udeležence v prometu večjo nevarnost, kot lahek skuter Vespa. Zato je avtomobilistova krivda devetkrat večja od tožnikove in ne le 5,66 krat večja, kot bi bila po stališču izpodbijane sodbe.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporeditev na drugo delovno mesto - sodni postopek - vezanost sodišča na obseg tožbenega zahtevka
Tožbeni predlog na razveljavitev razporeditvenega sklepa tožene stranke je bil jasen in določen, zato je neutemeljeno in protispisno tožnikovo sklicevanje v reviziji, da se je glasil na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine. Sodišče je po 2. členu ZPP vezano na obseg tožbenega zahtevka. To pomeni, da je vezano na dejansko podlago spora in tožbeni predlog.
ZTPDR člen 75, 76, 76/1, 76/1-2. ZDR (1990) člen 100. ZPP (1977) člen 393, 395, 395/1, 395/2. ZZVO člen 10.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - prepoved opravljanja del in nalog na podlagi zakona - osebni pogoji - neizpolnjevanje posebnih pogojev - dovoljenost uporabe zveznega predpisa kot republiški predpis
Uporaba omenjenega določila zveznega predpisa je dovoljena kot uporaba republiškega predpisa, saj ne nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije, niti niso s tem ustavnim zakonom ali ZDR drugače urejeni načini prenehanja delovnega razmerja kot so določeni v 75. do 77. členu ZTPDR.
ZDR (1990) člen 36d, 36d/4. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi prenehanja potreb po delavcih - soglasje delavca
Samo s soglasjem tožnice (delavke) bi ji lahko delovno razmerje prenehalo, če je samohranilka z otrokom zmerno ali težje motenim v duševnem ali telesnem razvoju. Podana morata biti oba pogoja, da je potrebno soglasje.
ZOR člen 61, 61/2, 117. ZDR (1990) člen 135, 135/2, 135/3. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - ničnost - izpodbojnost - bistvena zmota - razveljavitev pogodbe
Drugi odstavek 61. člena ZOR daje pravico zahtevati razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote samo stranki, ki je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Tožena stranka je, po ugotovitvah prvostopnega sodišča, ravnala v zmoti, ko je poslala tožnici - kot napačni osebi - v podpis pogodbo o zaposlitvi. Ta zmota, po presoji revizijskega sodišča, ni bila opravičljiva. Do nje je prišlo zaradi nezadostne skrbnosti tožene stranke oziroma njenih delavcev, ki niso bili pri prevedbi delovnih razmerij po 135. členu ZDR dovolj pozorni in pazljivi. Ker je bila tožena stranka tista, ki je sama izpolnila določila pogodbe z nepreverjenimi podatki, mora sama nositi posledice svojega postopka in ravnanja.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Delavec na začasnem čakanju na delo, se je na poziv delodajalca dolžan vrniti na delo ne glede na obliko poziva (ustno, pisno, po telefonu). Izostanek z dela po pozivu na delo je neupravičen.
zavarovanje - premoženjsko in osebno zavarovanje - obvestitev o nastalem zavarovalnem primeru - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo odškodnine - dospelost obveznosti
Obveznost zavarovalnice pri nezgodnem zavarovanju nastane, če nastopi zavarovalni primer in če upravičenec z obvestilom o njem zahteva zavarovalnino. Zato je potrebno v takšnih primerih presoditi, ali je zavarovanec ob obvestilu o zavarovalnem primeru predložil zavarovalnici vse potrebne dokaze, na podlagi katerih more zavarovalnica kot dober strokovnjak (drugi odstavek 18. člena ZOR) ugotoviti obstoj in znesek svoje obveznosti ali vsaj njen nesporni del. Po dognanjih takšne objektivne presoje je potem mogoče sklepati, ali je pomemben za štetje roka dan, ko je zavarovalnica prejela obvestilo z listinami, in to glede vse njene obveznosti ali samo njenega nespornega dela. Ob tem je seveda eno izmed pomembnih meril, ali so se v pravdi, če do nje pride, izkazali pomisleki zavarovalnice glede izpolnitve njene obveznosti kot utemeljeni ali ne.