Splošni pogoji AK - 92/XI določajo v 3. in 4. členu, katere nevarnosti so zavarovane pri polnem in delnem avtomobilskem kasku. Vsem zavarovanim nevarnostim po omenjenih dveh členih splošnih pogojev je skupno, da krije zavarovalnica škodo samo, če je ta posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov. Iz dejstev, ugotovljenih v postopku izhaja samo, da voznik (najemnik avtomobila) ni izpolnil svoje pogodbe in ne obveznosti vrniti avtomobil. Kršitev pogodbene obveznosti, glede katere ni ugotovljeno, da je do nje prišlo zaradi dogodka, presenetljivega za voznika in neodvisnega od njegove volje celo, da je prišlo pa ni zavarovana nevarnost.
ZISDU člen 18, 37, 125, 125/2, 126, 127. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3, 112a/4, 112a/5.
družba za upravljanje - vzajemni sklad - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - začasna prepoved upravljanja investicijskih skladov
Če Agencija za trg vrednostnih papirjev družbi za upravljanje začasno prepove upravljanje investicijskih skladov, mora izreči vse tri ukrepe iz 3. odst. 112a čl. ZISDU. Samo v primeru, če se začasna prepoved nanaša na PID-e ji ni treba izreči ukrepa iz 4. alinee 3. odst. 112a člena ZISDU (2. odst. 125. člena ZISDU).
ZPPSL (1989) člen 130, 130/5. ZPPSL člen 147, 147/7.
ločitvena pravica - prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - obseg prenehanja ločitvene pravice
V primeru prodaje stečajnega dolžnika ostane ločitvena pravica v veljavi, vendar pa preneha v tistem obsegu, v katerem bo uveljavljena v nadaljnjem stečajnem postopku proti stečajni masi.
pripor - pripor v skrajšanem postopku - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Glede na podatke o kazenskih postopkih v teku in o številu vloženih ovadb tudi zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, je pravilen zaključek o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti tudi v postopku pred okrajnim sodiščem.
solastnina - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju - zakonska domneva o enakosti solastniških deležev
2. odstavek 13. člena določa, da v primeru, ko solastniški deleži niso določeni, velja domneva, da so enaki. Pri presoji, koliko sta prispevala oba vlagatelja, je bilo zato treba upoštevati celotno obdobje in vse prispevke, tako začetne kot tiste poznejše, ki so bili dani na račun vrnitve posojil.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja zakonca - potrebe upravičenca do preživnine
Ni mogoče govoriti o kršitvi načela "ne bis in idem". Sodišče je namreč sodilo v okviru postavljenega zahtevka 20.000,00 SIT ter nova dejstva in nove dokaze upoštevalo le za čas od izdaje nove sodbe dalje.
odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave
Gradnja garaž brez gradbene dokumentacije, brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ob dejstvu, ki se zatrjuje v reviziji, da stoji garaža na območju, kjer je po ureditvenem planu predvidena obvozna cesta, predstavlja omejitve javnopravne narave, ki so opredeljene kot pravne napake po 514. členu ZOR.
ZPPSL člen 149, 149/3. ZGD člen 416, 416/4.ZSReg člen 28, 28/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 32, 32-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo - stečaj - odsvojitev (prodaja) poslovnega deleža v stečajnem postopku - predkupna upravičenja družbenikov - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji - način in vsebina obvestila - vpis spremembe družbenikov v sodni register
Tudi o prodaji dolžnikovega premoženja - poslovnega deleža v d.o.o. - v stečajnem postopku, je treba obvestiti morebitne predkupne upravičence - ne glede na to, kakšen način prodaje je odredil stečajni senat.
Pravilno obvestilo predkupnim upravičencem je obvestilo, s katerim so predkupni upravičenci obveščeni o pogojih ponudbe, po kateri bo prodano premoženje, ki je predmet predkupnega upravičenja, če ne bo nobeden od predkupnih upravičencev uveljavljal predkupnega upravičenja.
Če je rok za izpodbijanje prodaje poslovnega deleža zaradi nepravilnega obvestila (ali izostanka obvestila) predkupnih upravičencev potekel, vpisa spremembe družbenika v srg ni mogoče odkloniti, čeprav predlagatelj vpisa ni predložil listine iz 2.
alinee 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.
ZD člen 141, 141/1, 141/2. ZDKG člen 26. ZDKZ člen 11, 11/2, 15, 21, 21/2.
dedovanje zaščitene kmetije - dedovanje na podlagi oporoke - dediči - prepoved drobitve zaščitenih kmetij - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Po 2. odstavku 21. člena ZDKZ je lahko oporočni dedič samo oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 11. člena. V 11. členu ZDKZ pa je določeno, da kmetijo deduje tisti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom. Pri tem ima prednost tisti, ki je svoj namen izkazal tako, da je bodisi na kmetiji delal oz. se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodisi je s svojim trudom, zaslužkom ali drugače prispeval k ohranitvi oz. izboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije.
Rok iz 141. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, v nadaljevanju ZD) je sicer zastaralni rok, za katerega veljajo specialna določila, ki jih je kot takšna tudi treba razlagati. V 1. odstavku 141. člena je določen subjektivni rok, ki vsebuje dve časovni omejitvi. Proti dobrovernemu posestniku zapuščine lahko dedič uveljavlja svojo pravico do zapuščine v enem letu, odkar je zvedel zanjo. Vendar pa, če zanjo ne izve v desetih letih, tudi enoletni rok ne prepreči zastaranja.
ZDen člen 3, 4, 5, 27, 27/1, 60, 60/5.ZSKZ člen 20, 20/1.
denacionalizacija - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - revizija - dovoljenost revizije - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Predlagateljica je pogodbo sklenila pod pritiskom, pritiske so pomenili pogosti obiski predstavnika oblasti in prigovarjanje, da naj vendarle nepremičnine proda, nepremičnine so bile dejansko odvzete že pred pogodbo, prišlo je do groženj, da bodo nepremičnine nacionalizirane. Zemljišče so zorali in se kasneje z lastniki pogovarjali, in če se kdo ni strinjal, je "pa šlo bolj na silo oz. bolj na vroče".
ZDRS člen 10, 10/1-4. ZTuj člen 13, 16, 19. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 4.
prebivanje tujcev - dovoljenje za stalno prebivanje
Samo iz razloga prebivanja v samskem domu in enačenja le-tega s preživljanjem ni mogoče zavrniti vloge prosilca za dovoljenje za stalno prebivanje tujca, ob tem, ko sama tožena stranka trdi, da prosilec (tožnik) izpolnjuje oba zakonita pogoja po 1. odstavku 16. člena ZTuj.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 392.
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, tožena stranka temu ni ugovarjala in ni opozorila na to pomanjkljivost. Sodišče ni preverilo, ali je v tožbi vrednost spornega predmeta navedena, ampak je brez odprave te pomanjkljivosti začelo z obravnavanjem glavne stvari.
V 559.čl. ZKP je določeno, da smejo obs., zagovornik in osebe iz 2.odst. 367.čl. tega zakona vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona, ki je začel veljati 1.1.1995. Ker je zagovornik obs. Š.A. vložil zahtevo šele 12.11.1998, jo je vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
Na podlagi 559.čl. ZKP je bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti najkasneje do 31.12.1996. Ker je zagovornik obs. F.G. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti priporočeno po pošti šele 12.11.1998, jo je vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - javna listina - uporaba ponarejenega potnega lista - dejanje majhnega pomena - krivda pri kaznivem dejanju ponarejanja listin - naklep
Uporaba ponarejenega potnega lista, ki je javna listina, ni dejanje majhnega pomena. Za dejanje majhnega pomena bi lahko šlo, če bi se predrugačenje nanašalo na kakšen nepomemben podatek. Zabeležba o prepovedi vstopa v določeno državo pa ni nepomemben podatek, čeprav se prepoved ni nanašala na našo, temveč na sosednjo državo.
Po določbi 22.čl. Zakona o nadzoru državne meje sme organ, ki opravlja mejno kontrolo, iz razlogov javnega reda zavrniti vstop tujca v državo. Zabeležba o prepovedi vstopa obsojencu v Republiko Italijo je torej pravno relevantna okoliščina tudi za oceno našega organa, ki opravlja mejno kontrolo, ali bo takšni osebi dovoljen vstop v Republiko Slovenijo.
Zagovornik nima prav, če z navedbo, da v izpodbijani sodbi ni razlogov o obstoju subjektivnega elementa kaznivega dejanja, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč.
1.odst. 371.čl. ZKP... Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 3. v zvezi s 1.odst. 256.čl. KZ se lahko stori le naklepoma. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da ima obsojenčevo dejanje vse znake tega kaznivega dejanja, pri čemer subjektivnega elementa - naklepa ni posebej obrazložilo, ker obsojenec ni trdil, da ni vedel, da je njegov potni list ponarejen.
obtožnica - soglasje preiskovalnega sodnika za vložitev neposredne obtožnice - pogoji za izdajo soglasja - nedovoljeni dokazi - dokazi, ki so jih pridobili tuji organi - izločitev nedovoljenih dokazov - prevzem pregona zoper državljana Republike Slovenije zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil v tujini - prevzem pregona od Madžarske
Če je mišljeno, da so dokazi, ki so jih pridobili tuji organi, prepovedani že zgolj zato, je tako stališče zmotno.
Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil dokaz prepovedan, je treba ugotavljati v vsakem postopku in za vsak posamezni dokaz posebej. Ugotavljanje dejstev o zatrjevanem protiustavnem oziroma nezakonitem načinu pridobitve dokaza je vprašanje dejanskega stanja, ki ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.
Za prevzem pregona po določbah 520.čl. ZKP v zakonu niso predpisani nikakršni pogoji, lahko pa so na podlagi 514.čl. ZKP dogovorjeni z mednarodno pogodbo.
Akt državnega tožilca o prevzemu pregona od tuje države ni sodna odločba in zato zoper njega zahteva za varstvo zakonitosti ni dopustna.
hišna preiskava - vstop pooblaščene uradne osebe v garažo brez odredbe sodišča - dovoljenje za vstop najemnika garaže - potrdilo o vstopu - nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pooblaščena uradna oseba v potrdilu o vstopu ni navedla vzroka vstopa v garažo, kot to zahteva določilo 2.odst. 218.čl. ZKP, vendar glede na določilo 219.čl. ZKP ne gre za dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti svoje odločbe.
Z navedbami, da je na uradni listini njegov podpis ponarejen oz. da je bil prisiljen podpisati zapisnik o zasegu predmetov, obdolženec uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
izločitev sodnika - izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka
Sklep o izločitvi nedovoljenih dokazov se lahko izda do konca dokaznega postopka.
Taka določba je tudi logična, saj je treba marsikdaj posebej ugotavljati, ali je določen dokaz zares prepovedan in za njegovo izločitev ne more zadoščati golo zatrjevanje obrambe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zahteva uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.