brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
O tožnikovi prošnji, ki je enaka prošnji, o kateri je tožena stranka že pravnomočno odločila, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira sedaj obravnavani zahtevek, pa se nista spremenila, ni dopustno odločati še enkrat in jo je zato tožena stranka utemeljeno zavrgla.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor - izpodbijanje sodne odločitve - sklep o postavitvi izvedenca - sklep o postavitvi tolmača
Tožnica odločitev, ki jih je sprejelo okrožno sodišče v pravdnem postopku, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijana akta namreč že z ozirom na njegovo naravo kot akta sodišča ni mogoče šteti za posamičen akt iz citirane zakonske določbe. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne take kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru pravdnega postopka, po izčrpanju teh pravnih sredstev pa ima stranka v primeru, če meni, da gre za kršitve ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
Tožnica ne izpodbija dejanja, ampak se njen tožbeni zahtevek glasi na odpravo dveh sodnih odločitev, dveh procesnih sklepov. Tožničine tožbe sodišče ne more odstopiti pravdnemu sodišču v pristojno odločanje, saj je iz nje nedvoumno razvidno, da te tožbe ni mogoče smiselno obravnavati kot pritožbe zoper izpodbijana sklepa, saj taka pritožba ni mogoča, možna je šele zoper odločitev o glavni stvari.
igre na srečo - osebe, ki pri posameznem koncesionarju sodelujejo pri izvajanju iger na srečo - delitev napitnine - načelo enakosti pred zakonom - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka
Sodišče ocenjuje, da so podani razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti drugega odstavka 91. člena ZIS, saj navedena določba, ki določa, da se napitnina v celoti nameni le za plače zaposlenih za delovno uspešnost, postavlja druge delavce, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo (opredeljene v 86. členu), s katerimi koncesionar nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v neenakopraven položaj. Ker torej ZIS na eni strani izenačuje vse osebe, ki sodelujejo pri izvajanju iger na srečo pri koncesionarju (delavce), s tem, ko določa, da zanje veljajo vse obveznosti določene v ZIS (torej tudi študente in samostojne podjetnike obravnava na enak način kot zaposlene), na drugi strani pa jim nato odreče pravico do udeležbe pri delitvi napitnine (ki so jo s sodelovanjem pri izvajanju posebnih iger na srečo soustvarili), jih brez utemeljenega razloga postavlja v slabši položaj. Zaradi tega je, po mnenju sodišča, drugi odstavek 91. člena ZIS v neskladju z 14. členom URS.
dovoljenje za začasno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - zavrženje prošnje
Glede na določbo 127. člena ZTuj-2 je rok, ki je določen za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana, materialni rok. To pomeni, da ima zamuda tega roka za posledico prenehanje pravice. Gre torej za prekluzivni rok, ki ga upravni organi ne morejo ne spregledati in ne podaljševati. Toženka je tako v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovila, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja, ki jo je vložil dne 27. 1. 2015, vložil po poteku 90-ih dni, šteto od vstopa na območje Republike Slovenije, t.j. v konkretnem primeru od 11. 4. 2008, zato je njegovo prošnjo kot prepozno pravilno zavrgla.
ZVojI člen 45, 45/1, 51, 51/1, 51/3, 91, 91/1, 91/2. ZUP člen 7, 7/2, 139, 139/3.
vojni invalid - invalidski dodatek - postopek preverbe invalidskega dodatka - sprememba števila družinskih članov - načelo varstva pravic strank
Upravni organ prve stopnje je v postopku, ki ga je uvedel po uradni dolžnosti, izvedel za okoliščine, na podlagi katerih bi imela tožeča stranka podlago za uveljavitev dodatnih pravic in bi, glede na to, da je postopek že tekel, moral po uradni dolžnosti tožečo stranko opozoriti na pravico iz prvega odstavka 45. člena ZVojI, ki daje upravičencu, ki prejema invalidski dodatek in se sam preživlja, pravico, da, poleg invalidskega dodatka, prejme še dodatek za samohranilce v višini 50% osnove, v kolikor izpolnjuje v ZVojI določene pogoje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - zavrženje vloge
Zakonski rok za vložitev prošnje, ki je bil tri leta od uveljavitve ZUSDDD, in se je iztekel dne 24. 7. 2013, ni bil prekratek, tako da bi dejansko onemogočil upravičencem vložiti prošnje, poleg tega pa tožnik niti ne navaja objektivnih okoliščin, če je bil izbrisan in je imel namen, da se vrne v Slovenijo, zakaj ni mogel vedeti za tek zakonskega roka.
tujec - dovolitev zadrževanja - ista upravna zadeva - različna pravna in dejanska podlaga zahteve - kršitev pravil postopka
Tožniki so svoji vlogi za dovolitev zadrževanja vložili na povsem drugačno dejansko stanje, to je na okoliščine, ki ob izdaji odločbe z dne 1. 8. 2014 sploh še niso obstajale in tudi pravna podlaga je drugačna. Gre za spremenjeno dejansko stanje in pravno podlago glede na zavrnilno odločbo z dne 1. 8. 2014 in zato prvostopenjski organ obeh vlog ne bi smel zavreči, ampak bi ju moral obravnavati po vsebini.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od odstopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Ob upoštevanju pravila, da je trditveno in dokazno breme izključno na strani tožnika, tožnik s svojo argumentacijo tudi po mnenju sodišča ni izpolnil svojega dokaznega bremena in tako ni izkazal, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta prišlo do resnih in konkretnih motenj v delovanju organa v smislu dokaznega standarda „onkraj dvoma“, kot ga je zakonodajalec postavil v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge - stroški revizije
Tožnik ni izkazal, da bi mu lahko v revizijskem postopku nastali stroški postopka in ker za to ni predložil dovolj dokazov, bi morala tožena stranka njegovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti. Ne glede na to, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo z odločbo zavrniti in je ne zavreči kot nepopolne, je sodišče odločitev potrdilo, saj je učinek obeh odločitev enak.
disciplinski postopek - stroški postopka - zastopanje po odvetniku - obrazložitev odločbe
Samo obrazložitev, da posebni stroški v postopku odločanja niso nastali, ni dovolj, da bi sodišče lahko preizkusilo zakonitost takšne odločitve. Tožena stranka mora obrazložiti pravno podlago, to je posamezne določbe 118. člena ZUP ali še morebitno drugo zakonsko podlago, ki se nanaša na stroške upravnega postopka ter obrazložiti, zakaj po njeni presoji, kljub stroškovniku na vlogah, posebni stroški v postopku odločanja niso nastali.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 78, 78/1, 79a, 79a/2, 81. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15.
tujec - omejitev gibanja - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je PPIU z odločbo o nastanitvi tujcu odredila omejitev gibanja v Centru, ker obstaja nevarnost pobega, ker ni znana njegova istovetnost in ker ga ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije. Pri tem pa ni upoštevala načela sorazmernosti in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tujca učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, v skladu s 15. členom Direktive o vračanju in 81. členom ZTuj-2. Policijska odločba o nastanitvi tujca v Center o tem nima nobene obrazložitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - uporaba predpisov - pravne posledice razveljavite zakona
Z odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84 in odlok nista začela ponovno veljati, pač pa se le uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin, in sicer v vsebini, kot je veljala ob prenehanju njune veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - socialni spor
V sodnem postopku sta bili pridobljeni dve izvedenski mnenji invalidskih komisij, iz katerih izhaja, da so prosilčeve težave predvsem v njegovi socialni stiski in manj v zdravstvenih težavah, zaradi katerih še vedno lahko izvršuje osnovne življenjske aktivnosti in tako zadovoljuje osnovne življenjske potrebe. Tako ni mogoče zaključiti, da bi bil prosilec zaradi trajnih sprememb v takšnem zdravstvenem stanju, da niti ob osebnih prizadevanjih, niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne zmore zadovoljevati vseh ali večine življenjskih potreb. Zato je odločitev tožene stranke, da mu ne dodeli BPP za vložitev pritožbe v socialnem sporu, pravilna in zakonita.
ničnost odločbe - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ugotovitev ničnosti upravnega akta je izredno pravno sredstvo, ki ga ureja ZUP. O navedenem izrednem pravnem sredstvu odloča pristojni upravni organ v upravnem postopku (280. člen ZUP). Stranka, ki z odločitvijo upravnega organa ni zadovoljna, lahko takšno odločitev upravnega organa izpodbija s tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo, ki vsebuje odločitev o izrednem pravnem sredstvu po ZUP, ne pa tudi odločbe, zoper katero je izredno pravno sredstvo po ZUP vložila.
ZGO-1 člen 50a. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 237, 237/2, 237/2-7.
soglasje k projektu - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Pravica tožnika do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oziroma svojo presojo okoliščin.
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - kverulantstvo - zakoniti zastopnik - vloga poslovno nesposobne stranke
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep vročen tožnikovemu stalnemu skrbniku, tj. centru za socialno delo. To pomeni, da je bil zakoniti zastopnik seznanjen s predmetnim upravnim postopkom in je torej imel možnost ter dolžnost, da bi zoper sporni sklep v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to v tožnikovo korist. Kadar je stranki poslovna sposobnost odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva), postavljeni skrbnik namreč skrbi in odgovarja za pravilno zaščito njenih resničnih interesov. Zato ima pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru preveri, ali je potrebno in smiselno karkoli ukreniti za varstvo strankinih pravic, in če je, to v njenem imenu tudi storiti.
Glede na navedeno obravnavana vloga, ki jo je tožnik imenoval tožba, ni vloga, ki bi jo sodišče lahko pri odločanju obravnavalo kot tožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi sodišče moralo odločiti. Ker pa je sodišče to vlogo že poslalo toženi stranki v odgovor, je sodišče o navedeni vlogi izjemoma odločilo s sklepom.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem kmetije - pritožbena novota - popravek notarske listine - skrajšani ugotovitveni postopek
Kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa se upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijskega in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika.
Ni bila dolžnost upravnega organa, da tožnika na podlagi popolne vloge, ki jo je vložil na javni razpis, pritegne v postopek odločanja. Odločitve v zvezi z javnimi razpisi se po ustavljeni upravnosodni praksi praviloma sprejemajo v skrajšanem postopku, glede na to, da se vsa dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).
Zaradi uporabe pojma „predvsem“ določilo 5. odstavka 88. člena KZ-1 ne določa taksativno tistih okoliščin, ki se izključno lahko upoštevajo pri odločanju, ampak organ lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so smiselno in dovolj povezane z institutom pogojnega odpusta in okoliščinami, ki so izrecno navedene v določilu 5. odstavka 88. člena KZ-1. Po mnenju sodišča je takšna okoliščina tudi dejstvo, da je bil vlagatelj prošnje obsojen še za neko drugo za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim se je kazenski postopek v času odločanja o prošnji za pogojni odpust že končal, pri čemer pa vlagatelj prošnje kazen še ni prestal, to (drugo) kaznivo dejanje pa je bilo storjeno pred nastopom kazni zapora.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena in se mora opirati na pravilno pravno podlago, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka in če prestane preizkus t.i. testa očitne (ne)razumnosti.
ZUP člen 2, 4, 42, 43, 129, 212, 213, 214, 215. ZUS-1 člen 2, 36.
dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - stranski udeleženec - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra - pravni interes - stvarno premoženje občine
Namen norm, ki urejajo podelitev posebne pravice uporabe javne ceste za izvedbo javne prireditve, je lahko tudi varovanje posameznikovega interesa, da je posebna pravica uporabe javne ceste podeljena pod pogoji, ki jih določa zakon. Če je tako in če uporabnik javne ceste izkaže, da ima omejitev splošne rabe javne ceste s pravico posebne rabe neposreden vpliv na izvrševanje drugih njegovih pravic, bo s tem lahko utemeljil osebno in neposredno pravno korist, ki je po 4. odstavku 43. člena ZUP podlaga za njegovo udeležbo v postopku.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - kreditne pogodbe
Sodišče se strinja s toženko, da je zakonodajalec v obravnavanem primeru zelo natančno in konkretno določil, kateri podatki naj bodo predmet objave in s tem izjema od splošnega režima njihove zaupnosti.