odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - aktivna legitimacija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik vloge za odobritev pravnega posla ni vložil, niti ni zahteval sodelovanja v postopku, torej tožnik v upravnem postopku ni bil stranka, niti ni bil stranski udeleženec. Na podlagi navedenih ugotovljenih dejstev pa tožnik ne more biti aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu oziroma vložiti tožbe zoper izpodbijano odločbo, saj v upravnem postopku, to je v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni imel priznanega statusa stranke oziroma stranskega udeleženca.
ZUP člen 260, 260/1. ZEN člen 19, 26, 26/1, 40, 41.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - novo dejstvo in nov dokaz - meja - evidentiranje urejene meje
Določbe ZEN kažejo, da meja med dvema parcelama ni dejstvo, kot zatrjuje tožnik, pač pa daljica, evidentirana z upravnim aktom. Na tak način je bila evidentirana tudi meja med parc. št. … in … k.o. … v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prizadeti stranki. Sodišče meni, da je prizadeta stranka utemeljeno pojasnila, da je bil elaborat urejanja meje in evidentiranja urejene meje med parcelama potrjen dne 13. 7. 2012 ter nato izdana odločba GURS 9. 8. 2012, ki je postala pravnomočna in dokončna in s katero je bila kot urejena evidentirana meja med parcelama. Tega Tehnično poročilo ne more spreminjati (nenazadnje, tudi tožnik v tožbi navaja, da je bila s tem poročilom meja le označena, kar pomeni, da ni bila evidentirana), pač pa se lahko urejena meja med nepremičninama spremeni le v za to predvidenih postopkih, ki pa niso novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 65, 88, 88/1, 88/2, 145, 145/1, 145/2, 145/2-9, 267. ZUP člen 274, 274/1, 275, 275/1, 275/2.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčni postopek - odmerna odločba - upravna odločba - seznam izvršilnih naslovov - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Seznam izvršilnih naslovov je po določbah ZDavP-2 opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, vendar pa nima narave odločbe. Ne odmerne v smislu določb ZDavP-2 in ne upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam namreč ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvrešni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva. Tožnikov predlog za odpravo in razveljavitev oziroma spremembo spornih seznamov izvršilnih naslovov po nadzorstveni pravici je bil pravilno zavržen, saj navedeno pravno sredstvo zoper takšen seznam po zakonu ni predvideno oziroma dovoljeno.
ZUS-1 člen 23, 23/1, 24, 24/1, 24/2. ZUP člen 87, 87/4. ZPP člen 120, 120/1. ZBPP člen 46, 48, 48/1, 48/5. OZ člen 190, 346.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje obveznosti - zastaralni rok - dejanska pridobitev premoženja - sodna poravnava - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožnica tožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložila dne 13. 1. 2016. Tožbo je vložila pravočasno, znotraj 30 dnevnega roka, zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni potreben.
Tožnica je v sklenjeni sodni poravnavi soglašala s tem, da bo sama nosila svoje stroške postopka. Od tega trenutka dalje je neupravičeno razpolagala z zneskom vnaprej založenih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči in od tega trenutka bi lahko toženka od nje terjala vračilo izplačanih sredstev. Za zastaranje kondikcijskih zahtevkov pa velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).
Toženka mora v vsakem konkretnem postopku preveriti (iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti ter po potrebi tudi z zaslišanjem upravičenca), ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči premoženje, ki mu je bilo prisojeno s pravnomočno odločbo sodišča ali pravnomočno sodno poravnavo, dejansko tudi pridobil, preden izda sklep o vračilu začasno založenih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
V konkretnih primerih se uporabljajo tiste zakonske določbe ZBPP, ki so veljale v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, če so ta ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - obstoj oboroženih spopadov - prosilec iz Ukrajine - tožbena novota
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča samo dejstvo, da na določenem območju poteka oborožen spopad, za podelitev subsidiarne zaščite ne zadostuje, temveč mora biti podano tudi utemeljeno tveganje, da se bo prosilec soočil z resno in individualno grožnjo za življenje in njegovo osebnost zaradi samovoljnega nasilja na ozemlju, kjer poteka oborožen spopad, kar pomeni realno možnost. Ocena, kdaj bo intenzivnost nasilja oziroma tveganja dosegla prag, pa je odvisna od različnih kriterijev.
Pravila o prekluziji glede navajanja tožbenih novot ne dajejo podlage za to, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi vložene tožbe samo po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki niso bili niti del trditvene podlage tožnika, navedene v tožbi.
ZDen člen 13, 34-41, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 8. ZUP člen 8, 138, 139.
vrnitev premoženja - vračanje podjetij in kapitala - vrednost podržavljenega podjetja - vrednost aktive podjetja - metodologija izračuna vrednosti nepremičnine - načelo materialne resnice
Vrednost podržavljenega podjetja in vrednosti lastninskih deležev upravičenk na podržavljenem podjetju pred izdajo izpodbijane delne odločbe niso bile ugotovljene. Ugotovljena je bila le vrednost dela sredstev podjetja, in nato v višini ugotovljene vrednosti, upoštevajoč ugotovljeno velikost lastninskih deležev upravičenk, tema priznana odškodnina. Ne glede na to, da vrednost preostalega dela sredstev še ni bila ugotovljena, v obravnavanem primeru to ne bi bila ovira za odločitev o denacionalizaciji, saj je bila izdana delna odločba. Vendar pa bi po mnenju sodišča organ v tem primeru moral, da bi zadostil predpisom, ugotoviti tudi vrednost obveznosti podržavljenega podjetja, in to vrednost (v sorazmernem delu, upoštevajoč velikost lastninskih deležev upravičenk) že upoštevati pri določitvi odškodnine upravičenkama (jo odšteti od ugotovljene vrednosti dela sredstev podržavljenega podjetja). Dokler ni znana vrednost celotne aktive podržavljenega podjetja, je namreč le na ta način mogoče zagotoviti, da denacionalizacija vrednostno ne bo presegla vrednosti podržavljenega podjetja (oziroma v tem primeru vrednosti kapitalskih deležev upravičenk).
tujEC - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravnomočna obsodba
Sodišče poudarja, da upoštevaje peto alineo prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zadostuje za zavrnitev dovoljenja za prebivanje obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tak razlog pa je gotovo pravnomočna obsodba sodišča za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja po petem odstavku 108. člena KZ-1, pri čemer sodišče izpostavlja, da je bil predmet kaznivega dejanja organiziranje nezakonitega preseljevanja tujca s preslepitvijo pristojnih organov glede pravnega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije.
ZBPP člen 14, 14/1, 14/2. ZSvarPre člen 8, 27, 27/1, 27/4. ZUJF člen 152, 152/5. ZUPJS člen 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - naslov stalnega prebivališča
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka na stanovanju v A. nima prijavljenega stalnega prebivališča, zato ugovori, ki se nanašajo na njeno dejansko prebivanje v spornem objektu za odločitev v zadevi niso upoštevni, odločitev tožene stranke pa je pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
tožeča stranka s svojimi navedbami ni izkazala, da je zadeva pomembna za njen položaj, oziroma da je zanjo življenjskega pomena, tako kot je že pravilno ugotovila in obrazložila tožena stranka. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da gre v zadevi za pomembno ustavno pravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ne presoja materialno pravne ali procesno pravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne dokazne ocene sodišč, ampak je organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - spor med strankama
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, kako naj se njuni solastni nepremičnini fizično razdelita, bi lahko stranki to delitev uredili tudi izvensodno, torej s parcelacijo in nato sklenitvijo ustrezne pogodbe. Sodišče soglaša z argumentom tožene stranke, da tožnica ne potrebuje pravne pomoči, da bi si zagotovila enakopraven položaj v postopku proti nasprotnemu udeležencu, saj med njima ni spora o delitvi. S tem, ko med strankama ni spora o delitvi nepremičnin, pa tudi ni mogoče govoriti, da bi bil tožničin enakopravni položaj v postopku kakorkoli ogrožen. Plačilo stroškov izvedenca geometra iz naslove brezplačne pravne pomoči bi zatorej bilo v nasprotju z namenom te pomoči, kot ga določa 1. člen ZBPP.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 31, 31/1, 31/2, 36, 36/1, 36/1-2.
predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - kumulacija zahtevkov - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik je v obravnavanem primeru z eno tožbo izpodbijal dve odločbi toženke, in sicer odločbo z dne 21. 8. 2014, s katero je bilo odločeno o imenovanju zastopnika pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje in odločbo z dne 5. 2. 2015, s katero je bil zavrnjen njegov predlog za izrek ničnosti prvo navedene odločbe. Sodišče je ugotovilo, da tožbena zahtevka temeljita na dveh različnih dejanskih stanjih in pravnih podlagah in zato presodilo, da ni podlage za njuno skupno obravnavo.
Začetek roka za vložitev tožbe je v prvem odstavku 28. člena ZUS-1 določen s trenutkom vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Sodišče ugotavlja, da je tožnik tožbo zoper izpodbijano odločbo vložil dne 11. 3. 2015, kar je, glede na to, da se je 30 dnevni rok za vložitev tožbe v konkretni zadevi iztekel dne 15. 10. 2014, prepozno.
Dokazi, ki se zberejo v postopku, morajo biti ocenjeni vsak za sebe in zatem skupaj, nakar na podlagi tako ocenjenih dokazov uradna oseba ugotovi dejansko stanje ter nazadnje, ob upoštevanju in pojasnitvi materialnih določb predpisov, sprejme odločitev (10. člen ZUP). Uradna oseba se torej lahko odloči, da posameznega dokaza ne bo izvajala, vendar pa mora tako svojo odločitev v odločbi ustrezno utemeljiti, prvenstveno pa mora utemeljiti, zakaj je svojo odločitev sprejela na podlagi le določenih dokazov in zakaj drugim dokazom, ki so bili v postopku izvedeni, ni sledila.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - dejansko prejeto premoženje - obročno vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - utesnitev izvršbe
Glede na 48. člen ZBPP je dolžnost vračila izplačanih sredstev iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči vezana na dve okoliščini, na uspeh oziroma vsaj delni uspeh stranke v postopku v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč ter na dejstvo, da je stranka prisojeno premoženje tudi dejansko prejela.
Ugovor tožnice, da bi, če bi znesek dejansko prejela v zadevi I 57/2014, za prejeti znesek pri izvršilnem sodišču podala tudi izjavo o delnem umiku izvršbe (utesnitev izvršbe), kar pa v tem primeru ni storila, ni relevanten. Sodišče pritrjuje toženki, da je dejstvo, da je tožnica prejela znesek v določeni zadevi neodvisno od dejstva, ali bo in kdaj bo za prejeti znesek pri izvršilnem sodišču podala delni umik.
Toženka je na podlagi ocene njenega premoženjskega stanja tožnici naložila obročno vračilo prejetega zneska. S takšno odločitvijo je toženka, kljub temu, da je k temu ne zavezuje ZBPP, upoštevala trenutno materialno stanje tožnice in potrebe njene družine ter ji tako omogočila lažje povračilo prejetega zneska.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - načelo pravičnosti in morale
Organ za BPP je na podlagi delne vsebinske presoje navedb, podanih v tožbi in odgovoru na tožbo v pravdni zadevi pod št. P 243/2015 in tam predlaganih dokazov napravil zaključke glede verjetnosti uspeha tožnice v pravdi. Če organ za BPP pri takšni vsebinski presoji preseže standard očitnosti, za to nima zakonske podlage.
Pri presoji, ali je zadeva očitno nerazumna, ni mogoče izhajati iz subjektivnih oziroma partikularnih prepričanj uradne osebe o tem, kaj je pravično oziroma moralno, ampak iz načel pravičnosti in morale, kot so prevzeta oziroma operacionalizirana v pravnem redu, ki velja v Republiki Sloveniji. V slednjem ni podlage za stališče, da je v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če zahteva svoj del skupnega premoženja (tožnica kot) tisti od staršev, ki mu mladoletna otroka nista bila zaupana v varstvo in vzgojo, pač pa zanju plačuje relativno nizko preživnino.
ZZZiv člen 1, 20a, 21. Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih člen 15, 15/4, 15/4-6. Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene člen 59, 59/1.
poskusi na živalih - dovoljenje za izvajanje poskusov na živalih - strokovne osebe za zaščito živali - kadrovski pogoji za izvajanje poskusov - sprememba kadrovskih pogojev
V nasprotju z načelom varstva zaupanja v pravo je 6. alineja četrtega odstavka 15. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje poskusov na živalih, ker za udeležence v poskusih in tožnico kot uporabniško organizacijo, s tem, ko prepoveduje, da bi strokovnjak za dobrobit živali izvajal poskuse na živalih določa nov pogoj, pri čemer prehodnih določb, ki bi omogočale prilagoditev novemu pogoju, ne vsebuje.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet tega upravnega spora je izključno odločitev o prošnji tožnika „za odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi“ torej odločitev o zadržanju začete davčne izvršbe, zato tožnik z ugovori, ki se nanašajo izključno na odlog plačila davčnega dolga, ne more biti uspešen.
predhodno vprašanje - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, to je rešitve predhodnega vprašanja, ki je procesne narave. Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Tožnica v tožbi navaja, da na podlagi svojega uspeha v postopku ni dejansko prejela ničesar, niti ni možnosti, da bi se to zgodilo v prihodnje. Izpodbijani sklep o tem nima nobenih razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki lahko bistveno vpliva na odločitev.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izterjava članarine
Tudi po mnenju sodišča so bili v danem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa iz 143. in naslednjih členov ZDavP-2, upoštevaje, da se je izvršba opravila na podlagi 146. člena ZDavP-2, torej na predlog predlagatelja izvršbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - pravnomočno končan inšpekcijski postopek
Odločitev o vstopu tožnikov v postopek, ki je že pravnomočno končan, očitno ne more v ničemer izboljšati pravnega položaja tožnikov v tem postopku, zato sodišče ugotavlja, da tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa za vložitev obravnavane tožbe.