DZ člen 141, 141/1, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba ureditve stikov - spremenjene razmere - načelo otrokove koristi - predlog za začasno odredbo - kršitev pravice do obravnavanja - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po določbi prvega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (osmi odstavek 141. člena DZ).
stečajni postopek nad pravno osebo - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba - prepozna pritožba
Da bi bil upnik stečajne dolžnice ali njen družbenik, pritožnik ne zatrjuje. Njegova pritožba torej ni dovoljena, njena zgoraj navedena dopolnitev pa je poleg tega prepozna, saj je bila vložena po izteku 15-dnevnega roka od izdaje izpodbijanega sklepa. Druga pritožnica zase sicer trdi, da je upnica stečajne dolžnice, vendar tega ne obrazloži niti ne izkaže, poleg tega njena vloga ni podpisana. Zato ni ne dovoljena ne popolna.
prodajna pogodba z možnostjo povratnega odkupa - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
Za oderuško pogodbo gre torej takrat, ko ena pogodbena stranka namenoma izkoristi šibkejši položaj ali lastnost druge pogodbene stranke (subjektivni element oderuštva) za njeno nesorazmerno obremenitev (objektivni element oderuštva). Da lahko govorimo o oderuški pogodbi, morata biti izpolnjena oba elementa. Če manjka eden izmed njiju, zahtevku na tej podlagi ni mogoče ugoditi.
ZFPPIPP člen 233. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
Ob razlagi, kakršno je uporabilo sodišče prve stopnje, se upravitelju nalaga določena opravila, za katera se pogosto že v naprej ve, da upravitelj plačila zanje ne bo prejel. Takšna razlaga pa je v nasprotju z določbami ZFPPIPP, ki upravitelju nalagajo opravljanje določenih nalog v postopku odpusta obveznosti in mu dajejo tudi pravico do nagrade za opravljanje teh nalog.
Skrbno ravnanje v skladu z Ustavo in zakonom od sodnika zahteva, da se prepriča, ali je to, kar obdolženi priznava, dejansko to, kar izhaja iz dokaznega materiala v obtožnem aktu, in, ali oboje ustreza pravni kvalifikaciji v obtožnem aktu. Če o tem ostane kakršenkoli dvom, domneva nedolžnosti zahteva, da mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, v kateri lahko dejansko stanje natančno razišče. Vzporedno opozarja pritožbeno sodišče na določbo drugega odstavka 3. člena ZKP, da sme sodišče obsoditi obtoženca samo, če je o njegovi krivdi prepričano.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dokazno breme - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - nepotrebni dokazi - pravno pomembna dejstva - pravilna vročitev - pravočasna vložitev vloge
Pravica do izvedbe predlaganih dokazov ni absolutna, zato lahko sodišče predlagane dokaze tudi zavrne, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Zavrne lahko nepotrebne in nerelevantne dokaze, s katerimi bi se potrjevala zatrjevana dejstva, ki niso pravno odločilna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. Pravno nepomembno v tem postopku je, kdo je sestavil dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, kakor tudi, kdo ga je oddal v nabiralnik, ter da je bila sodna taksa za ugovor plačana, kakor tudi vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi. Samo plačilo sodne takse je procesna predpostavka za odločanje o ugovoru, vendar plačilo obveznosti dolžnika v razmerju do sodišča v ničemer ne vpliva na ugotovitev, ali in kdaj naj bi dolžnikov ugovor prispel na sodišče prve stopnje glede na prejemno teorijo pri navadno oddanih pošiljkah.
Z institutom razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi se strankam omogoča, da sodišče samo po uradni dolžnosti ali na predlog stranke ugotovi, ali je bila pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotovljena nepravilno, predvsem iz razloga, ker sodna odločba stranki ni bila pravilno vročena, kakor tudi iz razloga, ker je stranka vložila pravno sredstvo, ki preprečuje izdajo potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe. Pravnomočnost sodne odločbe zato preprečuje pravočasna vložitev pravnega sredstva, saj zamuda roka za vložitev pravnega sredstva lahko pomeni za stranko hude posledice. Ravno zato mora stranka izbrati zanesljivi način oziroma metodo pošiljanja pravnega sredstva, ki zagotavlja dokazilo o pravočasnosti vloge. Pravno pomembno vprašanje torej je, ali je dolžnik uspel dokazati pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi (posledično bi bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano neutemeljeno)
Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 2, 2/2, 2/2-f. ZDR-1 člen 20, 20/1, 34, 34/1, 37, 37/1, 85, 85/1. ZPrCP člen 16, 16/1. ZVoz-1 člen 58b. ZPP člen 337, 337/1, 353.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - navodila delodajalca - službeno vozilo - vozniško dovoljenje - javna listina - pisno opozorilo pred odpovedjo - povzročitev škode - diskriminacija - zdravstveno stanje delavca
Tožniku so bile utemeljeno očitane kršitve v zvezi z neposedovanjem vozniškega dovoljenja, opustitvijo izvedbe tehničnega pregleda in registracije službenega vozila ter poškodbo stopnice službenega vozila. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadoščajo že navedene kršitve. Pritožba izpostavlja vprašanje teže kršitev. Četudi teža posamezne kršitve sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, je treba upoštevati, da pisno opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval. Tožnik se ob ugotovitvi, da je tri kršitve v resnici storil, ne more sklicevati na to, da je odpoved posledica diskriminacije zaradi njegovega zdravstvenega stanja in šikaniranja toženke.
OZ člen 131. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 286/4, 317, 317/1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - neobstoj vzročne zveze - škoda
Tožnik je nastanek škode utemeljeval tudi z dejstvom, da je opravljal delo tudi v času, ko ni imel zdravniškega spričevala, glede česar pa je sodišče prve stopnje, kot je bilo že obrazloženo, obstoj vzročne zveze s škodo pravilno izključilo. Glede na vse navedeno mu ni bilo treba ugotavljati niti škode kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti.
URS člen 33. ZIZ člen 3, 32, 32/1, 171, 208, 208/4.
obseg izvršbe - denarna terajtev - prisilna izterjava terjatev dolžnika - načelo sorazmernosti - zasebna lastnina - dolžnikovo premoženje - predmet izvršbe - izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi - vračilo kupnine - sporno razmerje med stranko in sodiščem
Namen izvršbe je prisilno poplačilo terjatev upnika do dolžnika, ki je ta kljub obstoju izvršilnega naslova ni prostovoljno izpolnil. Prisilni poseg na dolžnikovo premoženje je torej dopusten le v obsegu, kot je potrebno za poplačilo upnika. V nasprotnem primeru bi šlo za prekomeren poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine dolžnika. To pravilo ZIZ upošteva tudi pri ureditvi nepremičninske izvršbe, ko sodišču nalaga, da po prodaji dolžnikove nepremičnine in poplačilu vseh upnikov morebitni presežek kupnine, ki ostane na računu sodišča, vrne dolžniku. V takem položaju torej dolžnik nedvomno ima denarno terjatev do sodišča iz naslova vračila presežka kupnine, pri čemer je takšna denarna terjatev del dolžnikovega premoženja.
Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Za denarno terjatev dolžnika do sodišča iz naslova vračila kupnine zakon nikjer ne določa, da bi bila izvršba nanjo nedopustna. Tudi ni odločilno, da razmerje med sodiščem in dolžnikom ni civilnopravno razmerje. Veljavna izvršilno pravna ureditev namreč upnikov ne omejuje na način, da bi lahko prisilno posegli le na stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, ki bi izvirale iz civilnopravnih razmerij.
OZ člen 341, 364. ZDR-1 člen 202. ZPP člen 353, 360, 360/1.
plačilo nadur - pripoznava dolga - terjatev iz delovnega razmerja - zastaralni rok
Pripoznava dolga mora biti vselej jasna, nepogojna in določna. Iz evidence prisotnosti na delu ne izhaja, da bi toženka tožeči stranki pripoznala terjatev iz naslova nadur, kaj šele, da bi to storila jasno, nepogojno in nedvoumno. Prav tako na navedeno ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da je direktor potrjeval evidence delovnega časa. Podatki o številu nadur iz preteklih mesecev tako pomenijo le ugotovitev obsega preteklega nadurnega oziroma presežnega dela, ne pa tudi izjave volje nadrejenega delavca o pripoznavi dolga oziroma terjatve iz tega naslova v smislu določbe 364. člena oziroma 341. člena OZ. Kljub pojasnjenemu pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženkin ugovor zastaranja kot neutemeljen zavrnilo, pravilna. Temelji namreč tudi na v pritožbi neprerekani ugotovitvi, da vse nadure izvirajo iz let 2018 in 2019. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (202. člen ZDR-1). Glede na datum vložitve tožbe (15. 7. 2022) je očitno, da terjatve, ki izvirajo iz let 2018 in 2019, še niso zastarale.
Denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 pripada razlastitvenemu zavezancu, če to nadomestilo uveljavlja. Denarno nadomestilo lahko predstavlja uporabnino za čas od dejanskega posega do določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino, lahko pa so to nadomestilo zamudne obresti za določeno obdobje.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6.
stroški priče - povrnitev potnih stroškov priči - najkrajša pot - najcenejše prevozno sredstvo - stroški postopka
Res je sicer, da bo se bo v končni fazi tudi o kritju potnih stroškov priče odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). A s končno odločbo se bo v tem primeru odločilo le o morebitnem povračilu stroškov ene stranke drugi (če bo stranka ta strošek priglasila), stroške priče pa (pred tem) neposredno vedno krije stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje.
Če mora priča ob preložitvi naroka zaradi njegovega predolgega trajanja na sodišče pristopiti dvakrat, je upravičena do povračila stroškov za dva prihoda.
ZIZ člen 6, 17, 44. ZPP člen 13. ZMZPP člen 50, 94 - 103, 108,. URS člen 156. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - predhodno vprašanje - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - procesna jamstva - kontradiktornost postopka - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - presoja ustavnosti
Sklep o izvršbi, v okviru katerega je bilo odločeno tudi o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju (torej s pravnimi učinki le za konkretni postopek), je v skladu s svojimi pooblastili iz citiranega 6. člena ZIZ izdala strokovna sodelavka. Zoper sklep o izvršbi je imel dolžnik možnost ugovora, kjer je lahko izpostavil tudi pravilnost presoje spornega priznanja. O njegovem ugovoru je odločala sodnica, torej je bila presoja pravilnosti priznanja dejansko v okviru odločanja o pravnem sredstvu opravljena oziroma preverjena po sodniku.
Zahteva po kontradiktornem postopku mora biti spoštovana tudi v postopku priznanja (in izvršitve) tuje sodne odločbe po ZMZPP. Pri opredeljevanju njene vsebine pa je treba upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave tega sodnega postopka. Upoštevati je treba predvsem, da so stranke postopka v tujini že vodile sodni postopek in tako rešile civilnopravni spor z učinkom pravnomočnosti. Slovensko sodišče v okviru priznanja tuje sodne odločbe tako ne preizkuša več pravilnosti uporabe materialnega prava in ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi ne same po sebi zakonitosti postopka, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba. Slovensko sodišče kot sodišče države priznanja preizkuša le, ali so za priznanje tuje sodne odločbe izpolnjene določene, v 95. do 103. členu ZMZPP predpisane pozitivne in negativne procesne predpostavke (gre za t. i. sistem omejenega preizkusa). Se pa sodišče v postopku priznavanja ne more ogniti vpogledu na kršitve, ki se nanašajo na temeljna načela pravne države.
Sodišče na v pritožbi predlagano zahtevo za presojo ustavnosti ni vezano. Sodišče je dolžno prekiniti postopek in sprožiti postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem le v primeru, ko samo meni, da je zakon oziroma del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče predlogu stranke tako ni dolžno slediti, če meni, da je zakon ustavno skladen.
Ocena delovne uspešnosti z ocenjevalnega lista in sklep komisije o preizkusu te ocene skupaj tvorita odločitev delodajalca o pravici iz delovnega razmerja, saj je ustrezna ocena delovne uspešnosti pogoj za napredovanje javnega uslužbenca (prvi odstavek 17. člena ZSPJS). Oba akta imata naravo delovnopravnega akta in sta zato lahko predmet sodne presoje v smislu sedmega odstavka 17.a člena ZSPJS (prim. VDSS sodbo Pdp 223/2024). Tožba z zahtevkom za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 in sklepa toženke z dne 9. 6. 2020, je oblikovalna tožba. Pravni interes tožnice za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista se zato domneva in izhaja že iz dejstva, da je takšna tožba predvidena. V primeru razveljavitve izpodbijane ocene iz ocenjevalnega lista je tožničin pravni položaj drugačen, kot če bi ta ocena ostala v veljavi.
URS člen 25. OZ člen 344, 347. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15,. ZDR-1 člen 9, 9/1, 10, 10/3, 32, 144, 146, 148. ZZDej člen 52. ZS člen 3, 3/1. Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/4.
dodatek za nadurno delo - zastaranje zamudnih obresti - referenčno obdobje - kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - vezanost sodišča na ustavo in zakon - neenakomerno razporejen delovni čas
Tudi v tem individualnem delovnem sporu je bilo sodišče prve stopnje glede na navedbe strank in zahtevek tožnika dolžno presoditi, ali je Organizacijsko navodilo, ki sicer s pravnomočno sodbo in sklepom X Pd 248/2019 ni bilo odpravljeno (ex tunc, za nazaj), pač pa le razveljavljeno (ex nunc, za naprej), v primerjavi z zakonskimi določbami tožniku odvzelo določene pravice ali ne. Ker je pravilno ugotovilo, da je Organizacijsko navodilo toženke posegalo v zakonske pravice tožnika, saj je bila ureditev toženke v nasprotju z namenom referenčnega obdobja v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa, je temu avtonomnemu pravnemu viru utemeljeno odreklo veljavo (tudi za čas pred njegovo pravnomočno razveljavitvijo).
postopek osebnega stečaja - aktivna procesna legitimacija - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - status upnika - pravočasna prijava terjatve - priznanje terjatve
V postopku osebnega stečaja se za priznanje položaja stranke zahteva pravočasna prijava terjatve. V primeru zamude roka za prijavo terjatve upnik tak položaj pridobi, če je njegova terjatev priznana.
Niso bistvene pritožbene navedbe, kakšen model poslovanja je partner tožene stranke izdelal za tožečo stranko in katere projekte vse je zanjo izvedel. Bistveno je, da toženki ni uspelo zatrjevati pravne podlage in je podpreti z dokaznimi predlogi, zakaj je bil na njen račun nakazan sporni znesek.
prometna nesreča - podjemna pogodba - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožnica je ves čas postopka zahtevala in v predlogu za izvršbo ter dopolnitvi tožbe navajala vrednost 13.808,57 EUR, ki vključuje DDV, česar toženka ni prerekala vse do pritožbe, čeprav je sporni račun tudi sama večkrat citirala (npr. odgovor na dopolnitev tožbe) in je tako s svojimi pritožbenimi trditvami glede neupravičeno zahtevanega plačila DDV prepozna.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 355. ZDSS-1 člen 81,81/3.
II. kategorija invalidnosti - zmanjšanje delovne zmožnosti - izvedenski organ - ustno mnenje izvedenca
Pritožba utemeljeno opozarja, da zaključka o zmanjšani delazmožnosti za manj kot 50 % ni podal izvedenski organ, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč le izvedenec specialist medicine dela, prometa in športa oziroma zaslišana izvedenca. Sodišče prve stopnje je zaključke vezalo le na ustno podano mnenje specialista medicine dela, prometa in športa, ki je na obravnavi izpovedal, da je pri tožnici delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 %, ter da je zaradi tega podana III. kategorija invalidnosti. Takšno presojo je sodišče napravilo kljub temu, da je bil za izdelavo izvedenskega mnenja določen izvedenski organ v sestavi treh izvedencev. Pri tem je izvedensko mnenje v celoti ocenilo kot jasno in prepričljivo in tako podano izvedensko mnenje sprejelo kot podlago za svoje dejanske zaključke, čeprav ustno podano mnenje izvedenca ni skladno s pisno podanim izvedenskim mnenjem.
Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da je zavarovanca zgolj finančno pomanjkanje omejevalo pri izdelavi nove protetike pred potekom trajnostne dobe protetičnega izdelka. Tako prvotožnik kot priča sta izpovedala, da je zavarovanec v ambulanto prihajal z najavo o urgentnem bolečinskem stanju, ob sprejemu pa je prvotožnika prepričeval, da naj mu vendarle izdela protetični izdelek, čeprav mu je bilo vedno znova pojasnjeno, da z zdravljenjem ne more pričeti, preden nima urejene stalne protetike. Zavarovanec je kljub vedno istim pojasnilom prvotožnika, da mu ne more nuditi ustreznega zdravljenja pred ureditvijo stalne protetike, prvotožnika pogosto kontaktiral in zahteval termine pod pretvezo, da gre za urgentno zadevo, kar se je vedno izkazalo za neresnično. V ambulanti je vedno znova opisoval celotno situacijo in zahteval od prvotožnika določena ravnanja glede protetike. Če bi šlo zgolj za finančni vidik, zavarovanec ne bi v vmesnem času od prvotožnika vztrajno zahteval izdelavo protetike. Prvotožnik je izpostavil, da lahko pri zavarovancu, zaradi kompleksnega zdravstvenega stanja ob neupoštevanju navodil, pride do hudih zdravstvenih težav, ki lahko privedejo do sepse in smrti.