DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00079993
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZObr člen 97e. KPJS člen 46, 46/2. ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZDOdv člen 41, 41/3. Pravilnik o organizaciji in pristojnosti sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva (2017) člen 7.
stalna pripravljenost - plačilo razlike v plači - delovni čas - sodba SEU - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - straža - varovanje državne meje - potrebni stroški postopka - Državno odvetništvo
Operativno urjenje je izjema po prvi alineji prvega odstavka izreka sodbe C‑742/19, zato ni odločilnega pomena, da je hkrati podana tudi izjema iz druge alineje prvega odstavka izreka navedene sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje sicer smiselno argumentiralo z neprimernostjo sistema rotacije. Ker za odločitev zadostuje ugotovitev ene izmed alternativno določenih izjem, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb glede manjkajočega elementa izrednih razmer, ki negirajo izjemo po tretji alineji prvega odstavka izreka sodbe C‑742/19.
V skladu s 7. členom Pravilnika o organizaciji in pristojnosti sedeža in zunanjih oddelkov državnega odvetništva (Ur. l. RS, št. 64/2017) Zunanji oddelek državnega odvetništva na Ptuju zastopa subjekte pred Delovnim sodiščem v Mariboru - zunanji oddelek na Ptuju, pred Delovnim sodiščem v Mariboru (kjer je potekal ta spor) pa zastopa Zunanji oddelek državnega odvetništva v Mariboru. Zato stroški, nastali zaradi toženkinega odstopa spora v reševanje drugemu zunanjemu oddelku, ki za reševanje skladno s Pravilnikom ni krajevno pristojen, niso potrebni stroški (prvi odstavek 155. člena ZPP). Toženki tako ne pripada povračilo stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo za čas potovanja na prvi narok ter kilometrina za prihod na vsakega od narokov na relaciji Ptuj-Maribor-Ptuj.
oprostitev plačila sodnih taks - stečaj pravne osebe - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - finančno stanje - likvidnostno stanje
Pri stečajni masi sicer res gre za oceno stečajnega upravitelja in je vprašljiva izterljivost oziroma unovčenje, kar poudarja tožeča stranka. Vendar premičnine in terjatve niso edini del stečajne mase tožeče stranke. Nesporno je tudi vložena izpodbojna tožba v obravnavani zadevi zaradi plačila 62.000,00 EUR in ta pretehta skupno oceno premičnin in terjatev dobrih 22.000,00 EUR. Obstaja torej verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, kolikor bo stečajni dolžnik uspel z obravnavano tožbo. Če bo v sporu uspel, mu bo tožena stranka morala povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je utemeljena domneva, da je stečajni dolžnik vložil izpodbojne tožbe le v tistih primerih, kjer je ocenil, da je verjetnost, da bo z njimi uspel, bistveno večja od verjetnosti poraza.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - stroški in nagrada sodnega cenilca
Dolžnik obrazloženo ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je njegova pritožba posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta ter se zanjo plača sodna taksa po tarifni št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 90, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 223. ZDD-1 člen 27, 27/1, 27/1-3, 27/1-4, 30, 31. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 34, 34/1, 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodila osebnega zdravnika - dokazna ocena - zasebni detektiv
Pri presoji utemeljenosti očitka kršitve, kot je določena v 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da delavec krši navodila pristojnega zdravnika, se izhaja iz predpostavke, da je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost razen tiste, ki je izrecno dovoljena (z navodili pristojnega, v tožnikovemu primeru osebnega zdravnika), kar jasno izhaja iz 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, in sodne prakse. Kot priznava sam tožnik, mu osebni zdravnik vožnje ni prepovedal niti se niso nobena navodila nanašala na gradbene stroje, kar ne pomeni, da je bila vožnja rovokopača dovoljena. Vožnja rovokopača je bila prepovedana in je tožnik že z vožnjo (premikom rovokopača) kršil navodila zdravnika.
Sodišče prve stopnje je sicer dejstvo, da je tožnik, ne le premaknil rovokopač, ampak z njim ravnal zemljišče, ugotovilo pravilno, kot mu nalaga 8. člen ZPP, ki uzakonja prosto presojo dokazov. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, ni storilo. Dokazna ocena je tako formalno pravilna kot vsebinsko prepričljiva.
Toženka je ravnanje zemljišča z rovokopačem dokazovala predvsem s predložitvijo poročila o opravljeni detektivski storitvi s fotografijami in izpovedjo detektiva C. C., ki jo je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo za prepričljivo in ji sledilo. Tega ne omaja pritožbeno zatrjevanje, da je detektiv pogodbeno povezan s toženko.
ZJU člen 40, 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2. ZSPJS člen 20, 20/1. ZPP člen 8, 213, 213/2, 335, 335/2, 339, 339/1.
javni uslužbenec - premestitev javnega uslužbenca - ukinitev delovnega mesta - razlika v plači
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno navedlo pogoje, ki jih glede premestitve določata 149. in prvi odstavek 150. člena ZJU in dodatno, da je skladno s tretjim odstavkom 156. člena ZJU podlaga za premestitev iz poslovnega razloga sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Pravilno je pojasnilo, da mora javni uslužbenec, ki se premešča iz poslovnega razloga (v konkretnem primeru zaradi reorganizacije), izpolnjevati predpisane pogoje za novo delovno mesto, mora biti sposoben opravljati naloge tega delovnega mesta, pri čemer pa za premestitev iz poslovnega razloga ni predpisan nadaljnji pogoj, to je da novo delovno mesto ustreza njegovemu dotedanjemu nazivu, saj je javni uslužbenec lahko premeščen tudi na delovno mesto, ki se opravlja v nižjem nazivu (drugi odstavek 156. člena ZJU). Premestitev javnih uslužbencev na novo sistemizirana delovna mesta je v pristojnosti predstojnika, ki mora pri tem spoštovati določila 158. člena ZJU. ZJU pa ne določa posebnih (dejansko nobenih) kriterijev za premestitve javnih uslužbencev, zaradi česar je slednje v izključni pristojnosti delodajalca. Glede na nesporno dejstvo, da je pri toženki dejansko prišlo do reorganizacije in ukinitve sektorja, v katerem je delo opravljala tožnica ter posledično tudi ukinitve tožničinega delovnega mesta (kakor tudi vseh ostalih delovnih mest), ter da je tožnica izpolnjevala vse pogoje za delovno mesto, na katero je bila po novem aktu premeščena, je pravilen zaključek, da je bila premestitev tožnice zakonita.
V zvezi z uveljavljano razliko v plači (med 49. in 46. plačnim razredom) je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je tožnica le-to utemeljevala le na nezakonitosti premestitve. Pravilno je pojasnilo, da tožnica svojih pavšalnih trditev, da naj bi ji bil napačno določen plačni razred zaradi nepravilnega upoštevanja napredovanj, kljub pozivu sodišča v tej smeri ni konkretizirala. Tožnica zato ne more uspeti s pritožbenim ponavljanjem, da naj bi sodišče pri svoji odločitvi popolnoma spregledalo 20. člen ZSPJS, da v primeru, če je javni uslužbenec premeščen oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi o delu na delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu, praviloma obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00078618
OZ člen 190, 198. SPZ člen 95, 95/2, 96. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 340.
zahtevek za plačilo uporabnine - trditveno in dokazno breme - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje dejstev - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - neupravičena obogatitev - prikrajšanje in obogatitev
Pravica do uporabe je sicer premoženjska pravica, katere vsebina se nanaša na uporabo tuje stvari, zato slednje v primeru, če je stvar dejansko nezmožna za uporabo, ni mogoče denarno ovrednotiti. Prikrajšanje se namreč mora kazati v zmanjšanju premoženja, ki ga je moč denarno ovrednotiti. Tako v obravnavani zadevi, glede na to, da je bil stroj tako poškodovan, da ni bil zmožen za uporabo, ni nastalo prikrajšanje na strani tožnika, ki mora biti kot eden od elementov podano v primeru neupravičene obogatitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078386
DZ člen 157, 161. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba o stikih - stiki z mladoletnim otrokom - korist mladoletnega otroka - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - stopnja verjetnosti
V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku.
prisilna poravnava na predlog upnika - procesna legitimacija delničarja delniške družbe - novejša sodna praksa
Tekom tega postopka je prišlo do spremembe v stališčih sodišča, ki je sprva pritožniku priznavalo procesno upravičenje nastopati v tem postopku kot stranka, ker je štelo, da ima kot delničar tudi položaj upnika iz naslova njegovih premoženjskih korporacijskih pravic do preostanka premoženja družbe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-107/2021, Up-341/2021 pa jasno izhaja, da delničar ni upnik dolžnika in da mu imetništvo korporacijske pravice do dela premoženja dolžnika, ki ostane po plačilu vseh obveznosti dolžnika do njegovih upnikov, ne daje pravnega oziroma procesnega položaja upnika v postopku zaradi insolventnosti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - povrnitev stroškov postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - konec glavne obravnave - zavrženje predloga
Skladno s tretjim odstavkom 163. člena ZPP, ki se v postopkih zaradi insolventnosti smiselno uporablja in za vložitev zahteve za povrnitev stroškov dolžnika ZFPPIPP ne določa specialne ureditve, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Vsi roki, ki so povezani s povrnitvijo stroškov, so zakonski roki, ki jih sodišče ne more podaljševati.
ZPP člen 200, 200/3, 201, 201/4, 343, 343/4, 363, 363/2.
pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pripoznava tožbenega zahtevka - sklep o dopustitvi stranske intervencije
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 142, 142/3, 224, 224/1, 224/4, 277, 277/2, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi
Tožena stranka v pritožbi trdi, da so dejstva v javni listini, to je obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi, nepravilno ugotovljena. Vendar pa z golim zanikanjem v obvestilu ugotovljenega dejstva, da ji je bilo pisanje po preteku roka puščeno v hišnem predalčniku, domneve o pravilnosti vročitve ni uspela izpodbiti.
prehod zapuščine na državo - kaducitetna pravica države - zapustnikovo premoženje - motorno vozilo
Država na podlagi zakona in po zakonsko predvidenem postopku (130. člen ZD) prevzame aktivno premoženje zapustnika zaradi domneve, da dedičev ni. Kar se tiče aktivnega premoženja je položaj države, ki prejme premoženje zapustnika brez dedičev (ali so ti nevredni ali se odpovedo dedovanju), sicer podoben položaju dediča. Kaduciteta namreč ni zakonito dedovanje, pač pa poseben način prehoda premoženja umrlega na državo, ki temelji na posebni vezi med zapustnikom in državo.
Tako kot pri prehodu dediščine na dediče, tudi zapuščina brez dediča preide na državo v trenutku zapustnikove smrti - za nazaj, vendar pa v primeru, če nekaj ni bilo od zapustnika v trenutku njegove smrti, z izdajo kaducitetnega sklepa ne postane last države.
Po novejši ureditvi pa na državo ne preidejo zapustnikovi dolgovi (prvi odstavek 142.a člena ZD), saj v primeru, če noben upnik po pozivu sodišča ni predlagal stečaja zapuščine brez dedičev terjatve upnikov, ker le-ti pred izdajo sklepa po 219. členu ZD niso predlagali stečaja zapuščine brez dedičev, ugasnejo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00078233
ZIKS-1 člen 12. KZ-1 člen 86.
vikend zapor - zapor ob koncu tedna - zaposlitev - opravljanje dela - osebnostna urejenost obsojenca
Namen alternativnega načina prestajanja zaporne kazni s t. i. vikend zaporom je v tem, da se obsojencu omogoči, da nadaljuje z opravljanjem dela oz. z izobraževanjem. Zato kljub temu, da iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1 izhaja, da se lahko zapor ob koncu tedna dopusti obsojencu, ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora zaposlen, za izpolnjevanje tega pogoja (zaposlitve ali šolanja) ne zadošča zgolj formalnopravno urejen status, temveč dejansko opravljanje dela oz. izobraževanje.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev stikov - obseg stikov - koristi otroka kot pravni standard - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvid in mnenje izvedenca - izjava mladoletnega otroka - dokazna ocena
Sodišče je pravilno upoštevalo, da je CSD spremljal družino skozi daljše obdobje, opravljal razgovore z vsemi udeleženci, se tekoče seznanjal z očitki obeh staršev glede pomanjkljivosti starševskih kapacitet ter v mnenjih obravnaval vse dejanske ugotovitve ter se opredelil glede lastnosti in okoliščin, ki dajejo materi prednost pri odločitvi o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
O krivdnih stroških izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obsojenec v odločbi o glavni stvari (drugi odstavek 94. člena ZKP). V skladu s sodno prakso v primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj na ta način omogoči pravico do pritožbe, medtem ko se obsojencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
Določbo drugega odstavka 94. člena ZKP je torej potrebno tolmačiti tako, da se obsojencu stroški, ki so nastali po njegovi krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali s sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
stečajni postopek nad pravno osebo - domneva o insolventnosti dolžnika - insolventnost dolžnika - davčni dolg - predlog za obročno plačilo
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da dolžnica ni insolventna. Zgolj izražen namen za obročno poplačilo dolga pri več kot dve leti trajajočem predhodnem postopku o začetku stečajnega postopka ne zadostuje zato, da bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podana insolventnost pritožnice.
upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - oddaja nepremičnine v najem - upravljanje zapuščine - začasno upravljanje z nepremičninami
Ni razlog, da bi se za upravitelja dela zapuščine določilo tretjo osebo, odvetnico, zgolj to, da sta dediča v sporu.
Odprtje posebnega računa za nateklo najemnino, o katerem upravitelj obvešča zapuščinsko sodišče, je za zdaj primeren ukrep začasnega upravljanja zapuščine, ob tem, da zapuščinskemu sodišču upravitelj predloži tudi najemno pogodbo. Na ta način bo imel vpogled v upravljanje tudi pritožnik kot sodedič.
Utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje (tudi) presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev. Sodiščeprve stopnje je v izpodbijanem sklepu o podaljšanju pripora presodilo, da je pripor v konkretnem primeru edini primeren, sorazmeren in neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, da milejši ukrep ne pride v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00078005
ZD člen 143, 210, 212. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
napotitev na pravdo ali drug postopek - napačna napotitev s strani zapuščinskega sodišča - začet izvršilni postopek - poplačilo ločitvenega upnika - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - spornost terjatve - pravnomočnost terjatve - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - pogoji za ločitev zapuščine
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil izvršilni postopek za poplačilo terjatev ločitvenih upnikov v času izdaje izpodbijanega sklepa že v teku (tekel je že ob vložitvi predloga za ločitev zapuščine), zato napotitev ločitvenih upnikov na izvršilni postopek v konkretnem primeru ni bila potrebna. Tudi sicer zanjo ni zakonske podlage, saj 210. in 212. člen ZD ne vsebujeta določbe o napotitvi strank (med katere sodijo tudi ločitveni upniki) na izvršilni postopek, pač pa na pravdni in upravni postopek. Uporaba določbe iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja tudi ni možna, saj ločitvena upnika že razpolagata z izvršilnim naslovom zoper zapustnika. Njuna terjatev ni več sporna (temveč pravnomočno dokazana) in tudi ne njuna pravica do prednostnega poplačila terjatve, ki jo že uveljavljata izven zapuščinskega postopka.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-6. URS člen 39, 40, 76.
pravica do popravka - pravica do objave popravka - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - namen pravice do popravka - varstvo osebnostnih pravic - prizadetost pravice ali interesa - audiatur et altera pars - objava popravka - popravek v širšem smislu - zanikanje dejstev - odklonitveni razlog za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Pritrditi je treba pritožbi, da je adresat spornega članka politična stranka, ki vladnim političnim strankam očita koruptivna ravnanja, po navedbah iz članka pa naj bi bila sama akterka v številnih korupcijskih aferah. Med njenimi korupcijskimi aferami je v članku navedena tudi prodaja tožnice Rusom. Ti naj bi pri prodaji, ki jo je vodila članica stranke, državi iz naslova kupnine za tožnico nakazali 70 milijonov EUR preveč. V članku res ni eksplicitno zapisano, da bi bil katerikoli udeleženec v procesu prodaje tožnice koruptiven, vendar pa to izhaja iz samega konteksta članka. Takšen zapis je tožničine kupce - večinske lastnike potisnil med akterje korupcijskega dejanja, s tem pa v percepciji povprečnega bralca, ki istoveti družbo in njene lastnike, tudi tožnico. Informacija, da je bila sprememba lastništva tožnice posledica koruptivnih ravnanj, v kontekstu članka meče slabo luč ne le na njene lastnike, ampak tudi nanjo in negativno posega v njen ugled in dobro ime ter posledično v njene poslovne interese, saj z družbo s takšno pezo negativnega bremena korupcije ne gre poslovno sodelovati. Ne drži torej, da tožnica ne izkazuje prizadetosti svojega interesa in da zahteva popravek za drugega. Če je tako, ima tožnica pravico, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu oziroma da pred istim forumom predstavi javnosti svojo plat zgodbe. Tako bo imela tožnica nasproti mediju z objavo popravka enakopravnejši položaj, ustvarjeno bo ravnotežje in varovano načelo enakosti orožij.
Tudi v pritožbi uveljavljani odklonitveni razlog za objavo popravka iz šeste alineje 31. člena ZMed ni podan. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da navedene določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (števila besed ali vrstic) besedila obvestila in popravka in da je treba navedeno določilo povezati z določbo četrtega odstavka 26. člena ZMed, po katerem s popravkom ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem obvestilu.