preživljanje otroka - določitev preživnine za otroka - odmera preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Na podlagi različnih okoliščin je sodišče utemeljeno sklepalo, da očetovi mesečni dohodki niso zgolj denarna socialna pomoč, tudi od leta 2021, ko jo dejansko prejema; prej (vsaj od l. 2017) je bil zaposlen, kar izhaja iz predloženih pogodb in čemur pritožnik konkretno niti ne nasprotuje. V 18. točki obrazložitve sodišče prve stopnje razumno pojasni, zakaj je sklepalo, da zasluži več, kot je možno ugotoviti z listinami in preko podatkov o uradnih prejemkih - tudi ko je prejemal socialno pomoč, je materi pisal, da dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078943
URS člen 20, 20/1, 22, 23, 25, 29. ZKP člen 2, 5, 16, 17, 184, 184/1, 184/2, 184/3, 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - pravica do obrambe - obtožnica - nezakonito pridobljen dokaz - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Preiskava se ne konča s sodno odločbo, temveč z dopisom, s katerim preiskovalni sodnik pošlje sodni spis državnemu tožilcu. Slednje praviloma stori po spoznanju, da je dejansko stanje zadeve v zadostni meri razjasnjeno, da tožilcu omogoča odločitev o nadaljevanju postopka z vložitvijo obtožnice oziroma z odstopom od pregona. Vendar pa je preiskovalni sodnik izrecno omejen z drugim stavkom prvega odstavka 184. člena ZKP, kadar je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več dopustno podaljšati. Časovno je omejen tudi državni tožilec (tretji odstavek 184. člena ZKP), ki mora obtožnico, v kateri predlaga podaljšanje pripora, vložiti najmanj 5 dni pred iztekom pripora.
Iz pritožbenih navedb zagovornic je jasno, da ocena o domnevni nezakonitosti dokazov predpostavlja podrobno razčiščevanje okoliščin v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo, zato ni mogoče soglašati z obrambnim stališčem, da je že na prvi pogled jasna nezakonitost dokazov.
Zagovornik ne more uspeti z navedbami, da je bila hudodelska združba razbita, prepovedana droga zasežena, obdolženec pa nima ne sredstev za nadaljevanje očitanih kaznivih dejanj ne možnosti in povezav, da bi lahko ponovno nabavil prepovedano drogo, prav tako nima sredstev za njihovo nadaljnjo prodajo. Nevarnost ponovitve se namreč ne nanaša nujno na ponovitev kaznivega dejanja v točno določeni obliki, torej z istimi soobdolženci oziroma v istem izvršitvenem načinu, temveč na ponovitev istovrstnega kaznivega dejanja oziroma dejanja, ki je z obravnavanim v neki smiselni vsebinski zvezi.
Kršitve pravice do vpogleda v spis ni mogoče enačiti z neposredovanjem celotnega spisa obdolženčevi obrambi in nezmožnostjo izdelave kopij.
pogoji za pripor - priporni razlogi - ugotovitveni sklep
Kazenski postopek, zlasti na pritožbeni stopnji, ni namenjen obrednemu ponavljanju vselej istih razlogov, s katerimi so bili uveljavljani očitki ne le preizkušeni, ampak tudi argumentirano zavrnjeni, kolikor se za odločitev relevantne okoliščine od predhodnega preverjanja (v danem primeru) pripornih razlogov niso v ničemer spremenile, in se v konkretni zadevi niso.
Kazenski postopek, zlasti na pritožbeni ravni, ni namenjen kompulzivnemu ponavljanju vselej istih razlogov, s katerimi so bili uveljavljani očitki že preizkušeni in argumentirano zavrnjeni, tj. kolikor se v tem oziru relevantne okoliščine od prejšnjega preverjanja niso v ničemer spremenile, in se niso.
navzočnost na seji pritožbenega senata - skrajšani kazenski postopek
Možnost navzočnosti na seji pritožbenega senata v skrajšanem postopku se razlikuje od zakonske ureditve tega vprašanja v rednem kazenskem postopku, v katerem ima obdolženec, glede na določbo 378. člena ZKP pravico, da od pritožbenega sodišča zahteva, da se ga obvesti o seji in je nato na njej, kolikor to želi, tudi navzoč. Zakonsko besedilo 445. člena ZKP pa dopušča, da sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi obvesti stranki o seji senata samo, če predsednik senata ali sam senat spoznata, da bi bila navzočnost stranke koristna za razjasnitev stvari. Hkrati že zakonska določba 445. člena ZKP, ob upoštevanju besedila 429. člena ZKP, ki za vprašanja, ki niso izrecno urejena, napotuje na določbe rednega kazenskega postopka, ne omogoča smiselne uporabe 378. člena ZKP. V skrajšanem postopku tako predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi stvari.
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZKP mora stranka zahtevati izločitev sodnika ali sodnika porotnika takoj, ko izve razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave. Med glavno obravnavo sme zahtevati izločitev sodnika ali sodnika porotnika zaradi razloga iz 6. točke prvega odstavka ali iz druge točke drugega odstavka 39. člena tega zakona samo, če je razlog izločitve nastal po začetku glavne obravnave; če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.
stečajni postopek nad pravno osebo - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - nepopolna pritožba - prepozna pritožba
Da bi bil upnik stečajne dolžnice ali njen družbenik, pritožnik ne zatrjuje. Njegova pritožba torej ni dovoljena, njena zgoraj navedena dopolnitev pa je poleg tega prepozna, saj je bila vložena po izteku 15-dnevnega roka od izdaje izpodbijanega sklepa. Druga pritožnica zase sicer trdi, da je upnica stečajne dolžnice, vendar tega ne obrazloži niti ne izkaže, poleg tega njena vloga ni podpisana. Zato ni ne dovoljena ne popolna.
nadomestitev soglasja - soglasje staršev - vpis otroka v osnovno šolo - ogroženost otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih
Odločitev temelji na ugotovitvi, da soglasja med staršema o tem, v katero osnovno šolo naj se njuna hči vpiše, ni. Otrok je zaradi tega ogrožen in je soglasje starša treba nadomestiti. Ker pa so podane okoliščine, ki podpirajo vpis otroka v osnovno šolo, za katero se zavzema mati, je treba nadomestiti soglasje očeta.
ZFPPIPP člen 18, 199c, 200, 200/4. ZGD-1 člen 527.
sklep o potrditvi prisilne poravnave - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi - pravica do glasovanja - povezana oseba - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike
Dejstev in okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da je A. A. v povezavi z B. B. prek navedenega upnika odločujoče vplival oziroma da vpliva na oblikovanje volje dolžnika, pritožnik ni navedel.
O povezavi v smislu tretjega odstavka 18. člena ZFPPIPP tudi ni mogoče sklepati na podlagi trditev pritožnika, ki se nanašajo na C. C., saj pritožnik ni pojasnil, kako bi lahko navedena oseba, ki naj bi bila nekdanja sodelavka A. A., prek upnika D. vplivala na dolžnika, glede na to, da je bivša družbenica upnika D. in bivša zakonita zastopnica dolžnika.
Vendar izpostavljeno izhodišče glede pravnih posledic toženčeve pasivnosti ne pomeni, da je za utemeljenost zahtevka po tožbi iz prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP potrebna zgolj tožnikova navedba, da je imetnik ločitvene pravice, ki je bila prerekana s strani drugega upnika. Vprašanje pridobitve ločitvene pravice spada v sfero uporabe materialnega prava, saj predstavlja ločitvena pravica pravico upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP).
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/5, 142.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - podaljšanje roka na predlog stranke - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - trditveno in dokazno breme - osebno vročanje - fikcija vročitve - vročilnica - javna listina
Toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12.člena ZST-1 (osebnih podatkov njenih družinskih članov), zato je sodišče prve stopnje z njim (pravilno) ravnalo skladno spravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).
S tem, ko pa obdolženec v fazi preiskave ni bil navzoč pri zaslišanju prič, zaradi česar jim ni mogel zastavljati vprašanj, pa ni mogoče šteti za izkazano, da bi s tem bil utemeljen sum omajan do te mere, da osnovni pogoj za odreditev oziroma podaljšanje pripora ne bi bil podan.
Za zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti tudi ni potrebno, da bi sodišče v obrazložitvi določno opredelilo, v odnosu do koga naj bi obstajala ponovitvena nevarnost, kot neutemeljeno pričakuje zagovornik obdolženega B. B., zlasti ko gre pri obravnavanem kaznivem dejanju za zelo širok krog potencialnih posrednih oškodovancev.
ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/5. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 366.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravni interes za pritožbo - razveljavitev plačilnega naloga - postopek za plačilo sodne takse
Plačilna naloga z dne 22. 5. 2024 na red. št. 75 in 76 spisa, zoper katera je tožnik vložil ugovora, torej kljub zavrnitvi ugovorov tožnika nista več v veljavi, saj ju je sodišče prve stopnje v izpodbijanih sklepih (II. točka izreka) razveljavilo po uradni dolžnosti. Oba razveljavljena plačilna naloga bosta nadomeščena z novima plačilnima nalogoma (peti odstavek 34.a člena ZST-1), zoper katera bo tožnik prav tako imel možnost vložiti ugovora (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Pravno varstvo zoper novo odmero sodnih taks bo torej (še vedno) tožnik imel zagotovljeno. Že iz pojasnjenega razloga se tako izkaže, da tožnik za pritožbi zoper izpodbijana sklepa nima več pravnega interesa. Izpodbijani odločitvi o zavrnitvi ugovorov zoper plačilna naloga z dne 22. 5. 2024 na red. št. 75 in 76 spisa (I. točka izreka) sta sicer kot taki za tožnika neugodni. Ne glede na navedeno pa se tožnikov pravni položaj z vsebinsko odločitvijo o pritožbah zoper I. točki izreka obeh izpodbijanih sklepov ne bi mogel več v ničemer izboljšati, saj plačilna naloga na red. št. 75 in 76 spisa, kot pojasnjeno, nista več v veljavi že na podlagi petega odstavka 34.a člena ZST-1.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - sprejem brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija
Predmetna namestitev je brez dvoma ukrep, s katerim se občutno poseže v osebno, telesno in duševno integriteto nameščene osebe. Zaradi zdravstvenih in terapevtskih ciljev, ki se s tem ukrepom uresničujejo, je ta ukrep potreben in dopusten, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
V postopku se je na podlagi izvedenskih mnenj zanesljivo ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec hudo in resno duševno bolezen paranoidno shizofrenijo. Oba izvedenca sta si v tem enotna. Zanikanje ugotovljene bolezni pa je tudi ena od posledic te bolezni. Potek bolezni pri nasprotnem udeležencu ni ugoden in ima značilne znake. Bolezen je nasprotnemu udeležencu povzročila hud kognitivni upad, ki mu je v domačem okolju onemogočal osnovno skrb zase in za svoje bivanjsko okolje. Paranoidna shizofrenija povzroča motnje v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja, čustvovanja.
Nasprotni udeleženec svojega zdravja in življenja ne ogroža le v visoko strukturiranem okolju, kjer se trenutno tudi nahaja.
Institut skrbništva ne zadošča za ustrezno oskrbo nasprotnega udeleženca.
DZ člen 141, 141/1, 141/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba ureditve stikov - spremenjene razmere - načelo otrokove koristi - predlog za začasno odredbo - kršitev pravice do obravnavanja - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Po določbi prvega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (osmi odstavek 141. člena DZ).
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - atrij kot sestavni del stanovanja - sestavina nepremičnine - posamezni del stavbe - evidentiranje nepremičnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
ZVEtL-1 v petem odstavku 23. člena določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine šteje, da so atriji sestavine posameznih delov stavbe, katerim pripadajo, zemljišče pod atriji pa je pripadajoče zemljišče stavbe. Evidentiranje atrijev kot sestavin posameznih delov stavbe (za kar se zavzema pritožnik) je omogočil šele ZKN, ki se je začel uporabljati 4. 4. 2022. Ker pa je sodišče prve stopnje že pred uveljavitvijo ZKN odredilo parcelacijo zemljišča, ki predstavlja zemljišče pod atriji, in so bile spremembe na podlagi pravnomočnega vmesnega sklepa (po uveljavitvi ZKN) že vpisane v kataster nepremičnin, nov vpis ni bil potreben, ker ni bilo očitnega neskladja med dejanskim stanjem in stanjem v katastru nepremičnin (prim. 28. člen ZVEtL-1) oziroma za nov vpis ni pravne podlage.
DZ člen 157, 157/2, 160, 161. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) člen 31.
ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - ureditvena začasna odredba - ukrep prepovedi približevanja - družinsko nasilje - žrtev nasilja v družini - odtujitev otroka od roditelja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sum spolne zlorabe - stiki pod nadzorom - začasna določitev stikov - odločanje o stikih z otrokom - domneva
CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji javnega interesa. Opravlja torej naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca.
Stiki z nerezidenčnim staršem so otroku v korist, velja le, če ni kakšnih posebnih okoliščin. Če pa je (z verjetnostjo) izkazano nasilje starša nad otrokom, je domneva o koristnosti stikov obrnjena, domneva se, da stiki niso v korist otrok in da starš, ki izvaja nasilje, nima stikov.
Sodišče mora v skladu z Istanbulsko konvencijo zagotoviti, da stiki ne ogrozijo otroka in starša, ki sta žrtev nasilja. S strani strokovnih delavcev CSD nadzorovani stiki sicer preprečijo fizično nasilje, niso pa garancija, da otroku ne bo nastala škoda na duševnem zdravju in razvoju.
Pravilna je ugotovitev, da ogroženost mladoletnih otrok zaradi neizvajanja stikov ni podana.
začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - začasna določitev preživnine - dolžnost preživljanja otrok - dodelitev otroka očetu
Otroka sta formalno zaupana v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa že dve leti živita z očetom. Z materjo stikov nimata. Mati dnevnega varstva in skrbi za otroka ne izvaja. Otroka stike z materjo zavračata, ponovna vzpostavitev stikov pod nadzorom CSD ni bila uspešna. Opisana (trenutna) družinska dinamika terja (že) začasno spremembo ureditve varstva in vzgoje otrok. Verjetnost, da sta otroka udeležencev postopka ogrožena, je brez dvoma verjetno izkazana.
Znižanje kakovosti življenja otrok je zanje ogrožujoče, glede na to, da je celotna skrb za otroka na predlagatelju, pa tudi nevzdržno, saj mati ni pridobitno nezmožna.
Skrbno ravnanje v skladu z Ustavo in zakonom od sodnika zahteva, da se prepriča, ali je to, kar obdolženi priznava, dejansko to, kar izhaja iz dokaznega materiala v obtožnem aktu, in, ali oboje ustreza pravni kvalifikaciji v obtožnem aktu. Če o tem ostane kakršenkoli dvom, domneva nedolžnosti zahteva, da mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, v kateri lahko dejansko stanje natančno razišče. Vzporedno opozarja pritožbeno sodišče na določbo drugega odstavka 3. člena ZKP, da sme sodišče obsoditi obtoženca samo, če je o njegovi krivdi prepričano.
Ocena delovne uspešnosti z ocenjevalnega lista in sklep komisije o preizkusu te ocene skupaj tvorita odločitev delodajalca o pravici iz delovnega razmerja, saj je ustrezna ocena delovne uspešnosti pogoj za napredovanje javnega uslužbenca (prvi odstavek 17. člena ZSPJS). Oba akta imata naravo delovnopravnega akta in sta zato lahko predmet sodne presoje v smislu sedmega odstavka 17.a člena ZSPJS (prim. VDSS sodbo Pdp 223/2024). Tožba z zahtevkom za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 in sklepa toženke z dne 9. 6. 2020, je oblikovalna tožba. Pravni interes tožnice za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista se zato domneva in izhaja že iz dejstva, da je takšna tožba predvidena. V primeru razveljavitve izpodbijane ocene iz ocenjevalnega lista je tožničin pravni položaj drugačen, kot če bi ta ocena ostala v veljavi.