Obsojenec ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP, ker njegov povprečni mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka in s tem ni upravičen do celotne oprostitve plačila sodne takse.
Ni mogoče na podlagi samega zakona šteti, da je njegovo socialno stanje ogroženo do te mere, da terja oprostitev plačila predpisane sodne takse v celoti. Zakon tudi ne določa, da se pri ugotavljanju materialnega pogoja upoštevajo tudi drugi stroški in bremenitve iz dohodka.
ZST-1 člen 31, 31/1, 31/2, 34, 34a, 34a/1, 34a/3. ZPP člen 44, 44/2, 365, 365/1-3, 366, 366a.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - enotna sodna taksa - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožbeno sodišče je obravnavalo pritožbo tožnika tudi glede uveljavljane zmotne določitve vrednosti spornega predmeta, čeprav je zoper odločitev o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena ZST-1). Sodna praksa je namreč že zavzela stališče, da je ustavno skladna razlaga določbe prvega odstavka 34. a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke kršitve določb ZST-1 glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34. a členu ZST-1.
domneva o umiku predloga za izvršbo - neplačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
sodne takse - sprememba tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožeča stranka s spremembo tožbe postavila dva primarna tožbena zahtevka, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Poleg tega tožeča stranka uveljavlja še podredni zahtevek. Zato je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerilo od vsakega zahtevka posebej in jo nato seštelo ter dodalo še sodno takso za podrejeni tožbeni zahtevek (drugi odstavek 19. člena ZST-1 in drugi odstavek 41. člena ZPP). Nasprotne pritožbene navedbe o tem, da gre pri primarnih zahtevkih za isto dejansko in pravno podlago, niso utemeljene. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri sodne takse upoštevati zgolj vrednost dajatvenega zahtevka.
ZST-1 člen 11, 11/2, 12, 12/3, 12a, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18, 18/1.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - samostojni podjetnik - dohodkovni in premoženjski cenzus - premoženje, ki se ne upošteva - trditveno in dokazno breme
Polna taksna oprostitev je namenjena samo socialno ogroženim strankam. Kot lastnik vrednega nepremičnega premoženja predlagatelj ne sodi v krog socialno ogroženih oseb. Odobreni odlog plačila mu omogoča, da bo potrebna sredstva v postavljenem roku zbral bodisi z opravljanjem podjetniške dejavnosti bodisi z razpolaganjem s svojim nepremičnim premoženjem.
Zmotno je naziranje, da bi moralo sodišče pritožnika pozivati k dopolnitvi navedb o dejstvih, okoliščinah oziroma razlogih, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme o teh okoliščinah je na vlagatelju. Če jih ne poda sam, sodišče odloči o predlogu zgolj v okviru podane trditvene in dokazne podlage, ki jo je ponudil v predlogu (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
Sodišče pri odločanju o novem predlogu na svoje predhodne sklepe ni vezano. Relevantno je dejansko stanje ob vložitvi vsakokratnega predloga za taksno oprostitev. Zato ga mora sodišče ugotoviti v novem dokaznem postopku in o novem predlogu izdati novo odločbo. Če se izpodbijana odločba razlikuje od odločbe o taksni oprostitvi za postopek na prvi stopnji, ni protispisna.
ZIZ člen 15. ZPP člen 365, 365/2, 366. ZST-1 člen 1, 1/3, 33a, 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 4031, 4041.
izvršba - izvršilni naslov - neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - dokazovanje plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse za pritožbo
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila sodna taksa za dolžnikovo pritožbo kljub (delno) nepravilno navedeni pravni podlagi za znižanje sodne takse za elektronsko vložene vloge (in sicer tar. št. 4041 namesto pravilno 33.a člen ZST-1, pravilno pa je bila navedena tar. št. 4031) pravilno odmerjena v višini 100 EUR, in sicer 125 EUR (po tarifni št. 4031 ZST-1) zmanjšano za 20 % (po 33.a členu ZST-1). Sodišče prve stopnje je ugovor zato pravilno zavrnilo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za odlog plačila sodne takse - pravna oseba - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - blokada transakcijskega računa - ogrožanje opravljanja dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Dejstvo, da ima tožena stranka blokirane račune, je torej sodišče prve stopnje upoštevalo, vendar pa je pravilno upoštevalo, da to dejstvo samo po sebi še ne zadostuje za ugoditev predlogom tožene stranke. Glede na določila 11. člena ZST-1, predvsem četrti in peti odstavek, je bilo na toženi stranki, da dokaže, da bi takojšnje plačilo sodnih taks ogrozilo njeno opravljanje dejavnosti, česar pa niti v trditvenem delu ni zmogla.
sodna taksa za pritožbo - višina sodne takse - seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov
Niti ZST-1 niti odločba Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 ne določata največje skupne takse, temveč ZST-1D, kakor tudi citirana odločba Ustavnega sodišča RS določata le maksimalno višino vrednosti spornega predmeta pri znesku 500.000,00 EUR, za kar je predvidena sodna taksa za postopek v znesku 2.175,00 EUR (pri količniku 1,0) ali 6.525,00 EUR (pri količniku 3,0).
Prav tako se vrednosti glavnega in podrednega tožbenega zahtevka ne seštevajo, temveč se lahko seštevajo samo zahtevki v okviru primarnega ali podrednega zahtevka. Da je tako, izhaja tudi iz drugega odstavka 36. člena ZST‑1, ki določa ugodnost vračila sodne takse za podredni tožbeni zahtevek, če sodišče o njem ni odločalo.
URS člen 23. ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/5, 12a/6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
pravica do sodnega varstva - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - teleološka (namenska) razlaga - nedovoljena pritožbena novota
Možnost oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks je eden od vidikov ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), saj omogoča učinkovito uveljavljanje te pravice ne glede na morebitne ovire premoženjske narave. Po drugi strani je pri odločanju o taksni oprostitvi treba upoštevati, da so sodne takse plačilo za delo sodišča, ki se stekajo v državni proračun. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje navedene interese pravilno uravnotežilo. Glede na v pritožbi neizpodbito dejstvo, da je tožeča stranka lastnica dveh nepremičnin, z unovčenjem katerih bi lahko pridobila sredstva za plačilo sodne takse, namreč tudi po presoji višjega sodišča tožeča stranka ni izkazala pogojev za taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00073772
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12b, 12b/1, 12b/1-1. ZPP člen 108, 108/5. ZUPJS člen 10, 10/1. ZVOP-1 člen 8, 8/1.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mora ta postopek temeljiti na popolnem predlogu za oprostitev plačila takse. Šele popoln predlog, to pa je predlog, ki vsebuje poleg podatkov za stranko tudi podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za družinske člane stranke (v ta okvir sodijo tako podatki, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali gre za osebe, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja stranke, kot tudi soglasje družinskih članov stranke za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost), sodišču omogoča izvedbo ustreznih poizvedb z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov. Popoln predlog je torej pogoj za vsebinsko obravnavo predloga, del katerega je postopek po petem odstavku 12.a člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSM00073638
ZST-1 člen 19, 30, 30/3, 31, 31/1. ZPP člen 43, 44, 44/2.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - sodna taksa - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v tožbeno določeno vrednost spornega predmeta (3.500,00 EUR; tretji odstavek 30. člena ZST-1) poseglo na podlagi določila prvega odstavka 31. člena ZST-1 in pri preverjanju ocenjene vrednosti zahtevka glede na določilo drugega odstavka 19. člena ZST-1 in vsebino tožbenega zahtevka (ugotovitev neobstoja ločitvene pravice) pravilno (smiselno) uporabilo določilo 43. člena ZPP.
Pri obravnavanem zahtevku gre namreč za primerljivo situacijo, kot jo ureja citirana določba, po kateri se v primeru, ko se s tožbo zahteva samo zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, določi vrednost spornega predmeta po znesku terjatve, ki naj se zavaruje, če pa ima zastavni predmet manjšo vrednost kot terjatev, ki naj se zavaruje, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost zastavnega predmeta.
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje, da je vrednost spornega predmeta po določilu 43. člena ZPP mogoče določiti tudi v primeru, ko ni znana vrednost zastavnega predmeta, ker je tožnica ni zatrjevala, je pa znana višina zavarovane terjatve.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - obročno plačilo - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Glede na to, da dolžnik ni podal konkretnih navedb o ostalih okoliščinah premoženjskega in finančnega stanja, pri čemer več kot eno leto in pol po zaprtju računa še vedno obstaja in očitno v nekem obsegu posluje, sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo obročnega plačila sodne takse 44,00 EUR. Dolžnik ni dokazal, da bi s takojšnjim plačilom 44,00 EUR ogrozil svojo dejavnost.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - sodna taksa - nerazdelna taksna obveznost - materialno sosporništvo - enotno sosporništvo - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da sta prvi in drugi tožnik po 196. členu ZPP enotna sospornika (s tožbo zahtevata ugotovitev obsega zapuščine) in se štejeta za enotno pravdno stranko. To pomeni, da sta tudi materialna sospornika in ju skladno z drugim odstavkom 14. člena ZST-1 pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno.
Taksna oprostitev enega od sospornikov se razteza tudi na druge, če gre za materialne sospornike.
Pritožbene trditve, da obveznost za plačilo sodne takse ni nastala in da je s tem sodišče prekršilo materialni predpis ZST-1, so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu namreč pravilno navedlo, da so z zneskom 33,00 EUR taksirane vloge po tar. št. 30010 ZST-1. Tarifna številka 30010 sodi med posebne takse (takse v primeru nastopa posebnih dejstev, zaradi katerih se odmeri sodna taksa), kot je vložena posebna pritožba, ki ni posebej taksirana, ni pa tudi takse prosta.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna dopolnitev predloga
Fikcija vročitve ne nastopi po izteku roka, štetega z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje, kot to zmotno meni prvi toženec. Za nastop fikcije je namreč odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka.
Dolžnica zgolj s pritožbenimi navedbami, da je sodno takso plačala v predpisanem roku, ne da bi ob tem priložila tudi potrdilo o plačilu sodne takse, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da te sodne takse v določenem roku ni plačala.
Pritožnik je vložil štiri ločene pritožbe zoper štiri različne procesne odločitve sodišča prve stopnje. Ocena sodišča, da gre za štiri pravna sredstva je pravilna, posledično pa tudi odmera sodne takse za štiri pritožbe v izpodbijanih plačilnih nalogih.
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP).
Prvi odstavek 37. člena ZST-1 določa, da vrnitev takse po uradni dolžnosti odredi sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče zato ni odločalo o vrnitvi sodne takse, ker za to ni pristojno.
sodna taksa - odmera sodne takse - več tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Kako se ugotovi vrednost spornega predmeta v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, je določeno v 41. členu ZPP: če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če pa imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.