ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/3, 11, 11/6, 34, 34/3. ZBPP člen 1, 1/3, 26, 26/1. ZST-1D člen 48.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela zakona o sodnih taksah - lex specialis - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Že iz vsebine predloga novele ZST-1D izhaja, da je namen predmetne določbe v tem, da bo odslej stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ne bo več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Posebej je izpostavljeno, da bo takšna zakonska taksna oprostitev omejena na postopek, za katerega je stranki dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč. Pritožbeno sodišče meni, da je jezikovna in namenska razlaga tretjega odstavka 10. člena ZST-1 (kot lex specialis) jasna. Nanaša se namreč na celotni postopek, v katerem je stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč. V (tem) postopku pa je bistveno, da stranka izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči, ki jo upravičujejo do taksne oprostitve.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Merila za oprostitev plačila sodne takse so zakonsko določena, zato je pritožničino sklicevanje na 15 dnevni rok za plačilo sodne takse, zaradi katerega da je edino logično, da se taksa lahko plačuje le iz denarnih sredstev družbe, za katera ni dvoma, da prva tožnica z njimi ne razpolaga, nerelevantno. Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse namreč ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).
V zvezi s pritožbenimi trditvami, da so bili izpolnjeni vsaj pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, gre dodati, da so zakonski pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse isti kot za njeno oprostitev. Pri tem pa mora predlagatelj, če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Od novele dalje tar. št. 1112 ZST-1 določa, da znaša količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe pred začetkom pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo, če se pripravljalni narok ne opravi. Od 12. 1. 2022 dalje je torej kritičen razmejitveni trenutek oz. procesno dejanje začetek pripravljalnega ali prvega naroka za glavno obravnavo, če se pripravljalni narok ne opravi.
Sodišče lahko plačilo sodne takse odloži tudi za daljše obdobje (kot 24 mesecev), če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili še za dodaten rok 3 mesecev po 1. 7. 2026, v katerem bi lahko dogovorili pogoje in način prodaje, so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji (izjemne okoliščine) za določitev daljšega obdobja odloga plačila sodne takse, in sicer do 31. 12. 2026.
ZST-1 člen 11, 12, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 23, 23/4, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 17, 18. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
samostojni podjetnik - premoženjsko stanje - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodek, ki se upošteva - občasni neperiodični dohodki - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Dejstvo, da sta tožnika samostojna podjetnika z normiranimi odhodki pomeni, da se jima odhodki v pavšalni, normirani višini 80 % od prihodkov upoštevajo v okviru poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove. Tak režim ugotavljanja davčne osnove pa ne pomeni, da sta tudi dejansko imela odhodke iz naslova dejavnosti v priznani normirani višini, kot zmotno meni pritožba, oziroma da jima je tudi dejansko ostal le znesek, znižan za normirane odhodke. Ravno dejansko nastali odhodki v zvezi s poslovanjem pa so pravno odločilni za presojo premoženjskega in finančnega stanja v postopku odločanja o obveznosti plačila sodnih taks.
Tako četrti odstavek 23. člena ZSVarPre kot 3. točka drugega odstavka 12. člena ZUPJS odškodnino izrecno določata kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka in s tem pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.
Dolžnik dolžne sodne takse ni poravnal. Tega v pritožbi niti ne navaja. S predložitvijo določenih sodnih odločb, s katerimi je bil oproščen plačila sodne takse v drugih postopkih, ne more uspeti. Oprostitev plačila sodne takse velja samo v postopku, za katerega je bil posamezen sklep izdan.
Dolžnik ne navaja, da bi v roku za plačilo sodne takse za ugovor predlagal oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse. Ker tega ni storil in tudi ni plačal sodne takse, je z iztekom roka nastopila zakonska fikcija, da je ugovor umaknil. Pritožbeni razlog, da ni pravočasno plačal sodne takse, ker je imel račun blokiran, je sedaj prepozen.
OZ člen 87, 87/1, 190, 190/3. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 39, 39/2, 44, 44/3, 181, 181/3, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3.
izbrisna tožba - kondikcijski zahtevek - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - obročno plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - postranska terjatev - izpodbijana višina sodne takse - glavna stvar
Pritožnika se primarno zavzemata za uporabo določbe 39. člena ZPP, vendar pa si njeno vsebino napačno razlagata oziroma si napačno tolmačita pojem glavnega zahtevka. Skladno s citirano določbo je za določitev vrednosti spornega predmeta res odločilna vrednost glavnega zahtevka. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbrisna tožba ter kondikcijski zahtevek nista zahtevka o glavni stvari.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112.
poziv sodišča za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - neplačilo celotne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - pravica do vrnitve sodne takse
Ker tožeča stranka preostanka sodne takse tudi po pozivu sodišča ni plačala oziroma ni predložila potrdila o pravočasnem plačilu, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so nastopile posledice, določene v tretjem odstavku 105.a člena ZPP, na katere je bila tožeča stranka opozorjena, torej da se tožba šteje za umaknjeno. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek pravilno ustavilo.
nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene), ki bi upravičevale taksno oprostitev.
ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4, 34a, 34a/1. ZST-1D člen 48.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je taksna obveznost nastala z vročitvijo sodbe in sklepa z dne 6. 6. 2023, kar je skladno s 3. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki je veljal v času vložitve tožbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo z novelo ZST-1D spremenjeni ZST-1 (48. člen ZST-1D).
Sodišče prve stopnje je v navedeni sodbi in sklepu določilo toženca kot sozavezanca za plačilo sodne takse v višini 13,74 % (drugi odstavek 3. člena ZST- 1). Toženec bi moral določitev taksnega zavezanca izpodbijati v pritožbi zoper navedeno odločbo. Zato navedb toženca, da ni taksni zavezanec, v pravnih sredstvih zoper plačilni nalog ni več dovoljeno uveljavljati.
Sodišče je ugovor zoper plačilni nalog pravilno zavrglo, saj je toženka zamudila rok za njegovo vložitev (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).
Ker pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, toženka v nobenem primeru ne more biti uspešna s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki v obravnavanem primeru znaša 12,00 EUR.
oprostitev plačila sodnih taks - pravna oseba - d.o.o.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo četrti odstavek 11. člena ZST-1, da pravna oseba, kar je dolžnik, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena.
ZIZ člen 15. ZPP člen 319, 365, 365-2, 366, 391, 391/2. ZST-1 člen 1, 1/3.
izvršba - izvršilni naslov - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - res iudicata - zavrženje predloga - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočno odločeno o prošnji - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
V postopku za oprostitev plačila sodne takse po utrjenem stališču sodne prakse velja prepoved ne bis in idem. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ponoven predlog, zavrglo, je zato pravilna. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (torej po pravnomočni odločitvi o oprostitvi) bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki jih druga dolžnica tudi po presoji pritožbenega sodišča niti ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076221
ZST-1 člen 14, 14/1. ZPP člen 76, 81, 100, 100/1, 208, 208/1, 339, 339/1.
smrt tožnika - nadaljevanje že začetega postopka po smrti tožnika - poziv dedičem k nadaljevanju postopka - pravni naslednik - napačna oznaka stranke - pooblastilo za zastopanje - kvalificirani pooblaščenec - sklep procesnega vodstva - zapisnik o naroku - obrazložitev sklepa - pravnomočen sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - taksna obveznost - taksna oprostitev - oprostitev plačila sodnih taks - osebna veljavnost
Dopustno je, da sodišče o nekaterih procesnih vprašanjih odloči s sklepom, ki ga vnese v zapisnik naroka. Tudi v takem primeru mora sodišče sklep obrazložiti in zapisati pravni pouk. Izjema je dopustna, kadar stranke na zapisnik izrecno izjavijo, da se odpovedujejo obrazložitvi sklepa in/ali pritožbi zoper sklep.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora sodišče v primeru strankine smrti čimprej v postopek pritegniti pravne naslednike, tako da se lahko postopek nadaljuje z živo osebo. Pokojnik ne more biti stranka postopka.
Taksna oprostitev je strogo osebna in se pravni naslednik tožnika na taksno oprostitev, ki je bila podeljena tožniku, ne more sklicevati.
Taksna obveznost nastane takrat, ko je zapuščinska obravnava končana (9. točka 5. člena ZST-1). V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev (drugi in četrti odstavek 25. člena ZST-1).
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Vrednost predmeta, ki ga zajema sodna poravnava v tem primeru, predstavlja vrednost celotnega spora, saj je predlagatelj vložil tožbo zoper sodno poravnavo, s katero se je v celoti zaključil spor.
ZST-1 člen 13, 13/1. ZPP člen 142, 142/4, 224, 224/1, 224/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - obvestilo o poskusu vročitve - fikcija vročitve - izpodbijanje obvestila
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so dejstva v javni listini, torej v obvestilu o poskusu vročitve, napačno ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar pa je za to treba navesti določno in dokazno podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. Tega bremena tožeča stranka ni zmogla, saj kakršnihkoli konkretnih očitkov oziroma nepravilnosti glede vročitve plačilnega naloga s fikcijo ne uveljavlja, temveč v pritožbi navaja le, da je plačilni nalog prejela šele 4. 1. 2024. V dokaz svojim trditvam prilaga izpis elektronske pošte, s katero ji je sodišče poleg vročanja po pošti prav tako posredovalo plačilni nalog z dne 10. 11. 2023, s tem pa pravilnosti vročitve s fikcijo ni uspela izpodbiti oziroma navedb o vročitvi plačilnega naloga šele 4. 1. 2024 ni uspela izkazati. Pošiljanje pisanj po elektronski pošti namreč ne predstavlja veljavnega načina vročanja.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za dovoljenost pritožbe - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - sklep o dopustitvi obročnega plačila sodne takse - učinkovanje sklepa o obročnem plačilu takse - obročno plačilo sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - odpadla procesna predpostavka - vročanje sodnih pisanj - pravilnost vročitve - verodostojnost vročilnice - vročilnica kot javna listina - vročitev s fikcijo - nedovoljene pritožbene novote
V sodni praksi je utrjeno in enotno stališče, da kadar je stranki odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo sodne takse (ali posameznih obrokov) ni več procesna predpostavka za dopustnost pritožbe ali druge vloge.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje (torej, da je bilo določeno sodno pisanje določenega dne vročeno določeni osebi), domnevo resničnosti vsebine vročilnice pa je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pisanja.