stranka oproščena plačila sodnih taks - povrnitev sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse
Predlog za obročno plačilo sodne takse ni dovoljen, saj gre v konkretnem primeru za plačilo stroškov postopka in ne za samostojno taksno obveznost, zaradi česar se ne more predlagati obročnega plačila sodne takse. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da stranka, ki je (bila) sodne takse že oproščena, ne more (ponovno) predlagati oprostitve plačila sodne takse, ki ji je bila v plačilo naložena na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
plačilo sodnih taks sodišču - delen uspeh - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - terjatev države - delni uspeh
Ker je bil tožnik plačila sodne takse za postopek s pritožbo oproščen in sodne takse ni plačal, s pritožbo pa je delno uspel, mora znesek neplačane sodne takse v tem obsegu plačati toženka. Gre namreč za del takse, ki bi jo (ker se po prvem odstavku 15. člena ZST-1 šteje kot del stroškov postopka) morala toženka plačati tožniku, saj je v postopku s pritožbo delno uspel. Ker pa je bil toženec plačila sodne takse oproščen, ima v tem primeru terjatev do zavezanca (v konkretnem primeru: toženke) država. Pritožba pa pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje takso za pritožbo zoper sodbo napačno odmerilo, ker ni upoštevalo določila petega odstavka 18. člena ZST-1, po katerem se vzame kot podlaga za plačilo sodne takse za pritožbo le vrednost izpodbijanega dela.
Tožeča stranka je dobila dodatno možnost dokazati razloge za oprostitev plačila sodne takse zaradi pandemije, vendar ni zadostila popolnosti predloga. Kako je na to vplivalo sprejemanje dokumentacije in odzivanje nanjo ni pomembno za ta pritožbeni postopek. Pomembno je le to, ali je tožeča stranka po pravnomočno zavrženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks le-to plačala. Tega v pritožbi ne navaja.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje prepoznega ugovora - sklep procesne narave - predlog stranke za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, ki je procesne narave, je pritožbeno navajanje, da naj bi šlo za vsebinsko odločitev, zmotno, očitek, da zanjo (torej za vsebinsko odločitev) ni podalo ustreznih (vsebinskih) razlogov, pa brezpredmeten.
plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - likvidnostno stanje pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je na podlagi javno dostopnih evidenc pravilno presodilo, da premoženjsko stanje dolžnika ob upoštevanju njegovih skopih trditev, podatkov iz javno dostopnih evidenc in zneska sodne takse ni takšno, da ne bi zmogel plačati sodne takse. V takšnem primeru je namreč na predlagatelju, da že v prvotnem predlogu pojasni, zakaj bi bilo njegovo poslovanje ogroženo.
Ker je o dolžnikovem ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora neutemeljene.
Ker je dolžnik sodno takso za uvgovor zoper sklep o izvršbi plačal, je ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrženju njegovega predloga za odlog plačila sodne takse za ugovor, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - preživninska obveznost
Obročno odplačevanje dolžne takse bo pritožniku olajšalo breme, določen mesečni obrok predstavlja manj kot 3,5 % njegove mesečne plače.
Preživninska obveznost do otrok ne pomeni, da bi moral biti pritožnik sodnih taks v celoti oproščen, prav tako oprostitve ne narekuje njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog v roku iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Taksni zavezanec mora zaprositi za oprostitev ali odlog plačila sodne takse v roku, ki je določen v plačilnem nalogu, ta rok pa je potekel v predmetni zadevi 8. 11. 2018. Pritožnikov predlog z dne 27. 10. 2020 je bil prepozen.
prepozen predlog za odlog plačila sodne takse - zavrženje predloga za odlog - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - pravni interes
Sklep o odlogu plačila sodne takse velja za takse, za katere se rok za plačilo izteče na dan vložitve predloga ali kasneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1).
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Sklep s pozivom na dopolnitev predloga je bil stranki vročen. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1,. ZPP člen 337, 337/1. ZSVarPre člen 27, 27/7.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - premoženjski cenzus - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Izpostavljanje, da pri nepremičnini, katere solastnik je, v zemljiški knjigi ni vknjižena le hipoteka, ampak tudi zaznamba teka izvršilnega postopka, je nebistveno. Prav zaradi teka tega izvršilnega postopka je na toženčevem solastniškem deležu vknjižena („izvršilna“) hipoteka.
Čeprav tretjina takse za vložitev pritožbe za podrejeni zahtevek v ZST-1 ni izrecno predvidena, ni razumnega razloga, da se za ta položaj ne bi mogla smiselno uporabiti določba tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki določa, da če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni tožbeni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil razlog za predlagano uvedbo tretjinske takse za podrejeni tožbeni zahtevek (za nov tretji odstavek 18. člena ZST-1) v tem, da morajo biti v primeru eventualne kumulacije tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi, zaradi česar sodišče pri morebitnem obravnavanju podrejenega zahtevka ne bo imelo toliko dela, kot če bi bil ta predmet samostojnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri odločanju pritožbenega sodišča o pritožbi zoper primarni in podrejeni zahtevek za v bistvenem enak položaj. Da je treba pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper podrejeni zahtevek uporabiti pravilo tretjinske takse, pa (vsaj posredno) izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje že pritožnica.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca.
Kljub obstoju hipoteke se zastavljene nepremičnine lahko obremenijo z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, z oddajo v najem ali zakup, z ustanovitvijo užitka, rabe ali služnosti stanovanja.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče nasprotnega udeleženca oprostilo plačila stroškov sodne takse. Ker je nasprotni udeleženec s svojim predlogom v celoti uspel, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pritožbe.
oprostitev plačila sodnih taks - taksa za predlog za dopolnitev revizije - obseg taksne oprostitve
Glede na to, da je bila tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje oproščena plačila sodnih taks od dne 10. 2. 2017 dalje, taksna oprostitev velja tudi za predlog z dopustitev revizije v tem postopku.
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da sta bila oba tožnika v tem pravdnem postopku s sklepom P 350/2017 z dne 16. 11. 2017 oproščena plačila sodnih taks. Izrek citiranega sklepa glasi: ″Prvo tožečo in drugo tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks.‶
Oba tožnika sta že oproščena plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku, torej vseh sodnih taks in s tem tudi sodne takse za predlog za dopustitev revizije, ki sta ga vložila 10. 11. 2020.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo materialni položaj tretje, pri čemer je bistveno, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR in da s tem presega finančni cenzus 785,50 EUR.