ZPP člen 279.c, 279.c/1, 279.c/2, 279.c/5. ZST-1 člen tar. št. 1112.
razpis naroka za glavno obravnavo - vračilo dela plačane sodne takse - sklenitev sodne poravnave - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo
V skladu z drugim odstavkom 279.c člena ZPP sodišče v vabilu na pripravljalni narok sodišče stranki opozori na posledice izostanka (282. člen) in da bo tožniku v primeru sklenjene sodne poravnave vrnilo del sodne takse za tožbo v skladu z določbami zakona, ki ureja sodne takse. Določba ne omejuje pravice tožeče stranke do vračila dela sodne takse v primeru sklenjene sodne poravnave samo na fazo razpisa pripravljalnega naroka, tudi ne na sam narok, kar pomeni, da ima pravico tudi po pripravljalnem naroku, ampak ponovno pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
plačilo sodne takse - odlog plačila sodnih taks - pogoji za odlog - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Ker predlagatelj v predlogu ni navedel pravno odločilnih dejstev o izpolnjevanju pogojev za odlog plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje neutemeljen in ga je zato pravilno zavrnilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - zavrnitev predloga - pogoji za oprostitev plačila takse - trditveno in dokazno breme - nezmožnost plačila taks
Po tretjem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstva za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. V danem primeru bi tožeča stranka morala trditi in dokazati, da ni zmožna plačila sodne takse v odmerjeni višini. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeča stranka svojega bremena ni zmogla.
Solidarna obveznost pomeni, da lahko sodišče terja na plačilo celotne sodne takse vsakega izmed tožnikov. Taksno obveznost sta zato dolžna poravnati oba tožnika, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo bo poravnal eden od njiju.
Sklep o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu dolžniku, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
Zaključek, da je tožeča stranka pridobila premoženje (znesek 10.500,00 EUR), je sodišče sprejelo zgolj na podlagi izjave toženih strank, ki pa ga, ob nasprotovanju tožeče stranke v pritožbi, da denarja ni prejela, ni mogoče preizkusiti, saj v podkrepitev te ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo nobenih dokazov.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - pravilna odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta
Prav ima pritožba, da pritožbeno sporni znesek ni 44.168,97 EUR kolikor je tudi celotna vrednosti spornega predmeta, saj je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 5. 3. 2021 delno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Vendar je s strani sodišča prve stopnje odmerjena sodna taksa v znesku 939,00 EUR kljub temu pravilna, saj znaša sodna taksa za pritožbeni postopek v skladu s tarifno št. 1121 ZST-1 ter v povezavi s tabelo iz 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 45.000,00 EUR – 939,00 EUR (ali 3 x 313,00 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00048772
URS člen 14, 22. ZGD-1 člen 399, 399/1.
doplačilo sodne takse - sklep o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa skupščine - oblikovalni zahtevek - izpodbijanje sklepa skupščine - vrednost spornega predmeta - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - slabo premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč
Tožbeni zahtevek, s katerim lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička, je po svoji pravni naravi oblikovalni zahtevek, saj spreminja pravno razmerje, vzpostavljeno z izpodbijanim sklepom o uporabi bilančnega dobička. Z uspehom v postopku bi tožnik dosegel spremembo skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička na način, da bi na podlagi spremenjenega skupščinskega sklepa tožnik bil udeležen pri delitvi dobička v skladu s svojim deležem v družbi. Vendar pa se zahtevek za spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička nujno nanaša na celoten minimalni delež osnovnega kapitala - 4 %, v konkretnem primeru torej na znesek 113.040,50 EUR. Spremenjeni skupščinski sklep bo tako veljal za vse družbenike, ne le za tožnika. Zato takega zahtevka ni mogoče enačiti z (dajatvenim) odškodninskim zahtevkom, s katerim ena stranka neposredno zahteva od druge stranke določeno dajatev, opustitev ali dopustitev.
Pravica do sodnega varstva ne pomeni, da mora biti dostop do sodišča brezplačen, posameznikom, ki jim je zaradi slabega premoženjskega stanja tak dostop bistveno otežen, pa so na voljo instituti, kot so oprostitev plačila sodne takse ali brezplačna pravna pomoč.
Ker zasebni tožilec odloga ali obročnega plačila sodne takse ni predlagal, se sodišču prve stopnje s tem utemeljeno ni bilo treba ukvarjati.
Na zasebnem tožilcu kot prosilcu za oprostitev plačila sodne takse je tako trditveno kot dokazno breme, da izkaže upravičene razloge, ki bi sodišču omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1.
Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je opravilo presojo sorazmernosti sprejetega ukrepa - zavrženja tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Opozorilo je na odsotnost izjav, ki so tako bistvene, da preprečujejo kakršnokoli vsebinsko obravnavanje tožnikovega predloga za taksno oprostitev. Tožnik ni predložil svojega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega položaja pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
oprostitve plačila sodne takse - materialno pravno stanje dolžnika
Po povedanem je predlog za taksno oprostitev sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, saj tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na ugotovljeno materialno stanje s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se dolžnica preživlja.
Ker se je rok za plačilo sodne takse iztekel dne 31. 3. 2021, bi lahko bile podane okoliščine iz prvega odstavka 6b. člena ZST-1 le, v kolikor bi bila sodna taksa preko ponudnika plačilnih storitev nakazana najkasneje 31. 3. 2021 in prejeta v dobro prehodnega računa sodišča do 6. 4. 2021 (tretji delovni dan po izteku roka).
pritožba - domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan po izteku roka, ki je bil določen za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ne more vplivati na obstoj navedene taksne obveznosti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 12, 12/1, 12/2, 13, 52c.
oprostitev plačila sodne takse - denarna socialna pomoč
Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12b. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja - izjava o premoženjskem stanju - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - slabo poslovanje - letno poročilo družbe - obremenjenost s krediti
Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovljeno njeno stanje glede materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Tožena stranka ni predložila letnega poročila in podatkov o najetih kreditih, zato ne zadošča podatek, da je trenutno v minusu. O bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse zato ni mogoče sklepati.