predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - kreditna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
V primerih kreditnih obveznosti sicer sodna praksa dopušča obročno plačilo sodne takse, vendar v tem primeru pritožbeno sodišče tudi tega ne more določiti, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, navedbe pa so tudi pavšalne do te mere (brez kakršnihkoli trditev o višini in ročnosti kreditov), da jih niti ni mogoče preizkusiti.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga - dokazovanje pravočasnosti - prepozno plačilo sodne takse
Toženka ni priložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je dala nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev znotraj roka za plačilo sodne takse.
umik pravnega sredstva - plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse
Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Plačilo sodne takse 15. 11. 2021, kot ga zatrjuje pritožnica, je prepozno, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - vrednost zahtevka - odmera sodne takse
Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 10.000,00 EUR določena sodna taksa v znesku 135,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 405,00 EUR.
Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pravica do pravnega sredstva - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - ponovni predlog - spremenjene okoliščine - obveznosti - COVID-19 - začet izvršilni postopek - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - prepozen predlog
Z odlogom plačila sodne takse se omogoči sodno varstvo osebi, ki sredstva za plačilo sicer ima, vendar pa jih ne more zagotoviti v roku, ki izhajajo iz plačilnega naloga. Navedeno pomeni, da si mora stranka prizadevati za to, da v vmesnem času zagotovi sredstva za plačilo sodne takse. Stranka ne more uspeti s ponovnim predlogom za oprostitev plačila sodne takse, ki je sicer že bilo odloženo, če v vmesnem času ne stori ničesar, da bi sredstva zagotovila. Golo zanašanje na to, da če sredstev ob izteku roka pač ne bo, bo s strani sodišča oproščena, bi pomenila zlorabo instituta odloga plačila sodne takse. Začetek izvršbe ne pomeni, da gre za upoštevno novo okoliščino. Izvršilni postopek je namenjen zgolj izvršitvi pravnomočne odločbe, s katero je že bilo naloženo plačilo terjatve, in ne pomeni nastanka nove obveznosti.
Če je bilo stranki omogočeno obročno plačilo sodne takse, je ponovni predlog treba vložiti do poteka roka za plačilo. Predlog, ki je vložen skoraj tri mesece po zapadlosti enega od obrokov, preostali obroki pa niso bili več plačani, je prepozen.
Za ta pravdni postopek je nastala taksna obveznost, in sicer za plačilo razlike oziroma doplačilo takse. Prvo sodišče je zato tožniku pravilno izdalo plačilni nalog z dne 26. 11. 2021 za doplačilo takse, utemeljeno pa je zavrnilo tudi tožnikov ugovor zoper ta plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053582
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a. ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/1, 44/3. ZD člen 28.
taksna obveznost - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spora - pravilnost odmere - sklep o stvarni nepristojnosti - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sodna določitev vrednosti predmeta postopka - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost darila
Če se na podlagi ugovora stranke zoper taksni nalog ugotovi, da je taksna obveznost napačno odmerjena, sodišče ugovoru ugodi, plačilni nalog razveljavi in določi novo višino takse, taksnemu zavezancu pa pošlje nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru (prvi in drugi odstavek 34.a člena ZST-1).
Utemeljen je pritožbeni dvom o pravilnosti odmerjene sodne takse.
Tožnici sta s tožbo uveljavili nedenarni zahtevek. ZPP določa, da je v takem primeru odločilna vrednost spora, navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena). Kadar navede očitno prenizko ali previsoko vrednost spora in je to pomembno za stvarno pristojnost, sodišče o njej odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP). Podobno pooblastilo je dano sodišču v ZST-1 za primer, da se pojavi utemeljen sum o prenizki vrednosti spora. Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri (prvi odstavek 31. člena ZST-1).
Okrajno sodišče, pri katerem je bila vložena tožba, ni sprejelo odločitve o vrednosti spora. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da zato pravnomočnost sklepa o stvarni nepristojnosti preprečuje okrožnemu sodišču le, da kot vrednost spora določi vrednost, ki ne presega 20.000 EUR (kar je po prvem odstavku 32. člena ZPP meja za pristojnost okrajnega sodišča).
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor
Pri teku roka za ugovor zoper plačilni nalog je odločilno, da je dolžnik hkrati z ugovorom vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, o katerem sodišče prve stopnje do izdaje pritožbeno izpodbijanega sklepa še ni odločilo, zato rok za ugovor zoper plačilni nalog še sploh ni začel teči.
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). V obravnavani zadevi ni dvoma, da je taksna obveznost nastala, sodišče prve stopnje pa je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je sodna taksa pravilno odmerjena. Ker sodna taksa tudi še ni bila plačana, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor pritožnice utemeljeno zavrnilo.
Tožena stranka v pritožbi ne navaja pravno odločilnih razlogov v zvezi z ugotovitvami izpodbijanega sklepa (npr. da je sodno takso pravočasno plačala, da ji plačilni nalog ni bil vročen itd.), temveč navaja (vsebinske) razloge, s katerimi izpodbija sodbo z dne 18. 8. 2021 (da je iztoževano terjatev delno plačala), s čimer pa v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uspeti.
ZST-1 člen 5, 15, 15/4. ZDoh-2 člen 27, 27/1, 27/1-5. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - pridobitev premoženja - uspeh v pravdi
Toženka tudi nespornega dela odškodnine že pred vložitvijo tožbe ni plačala, kar vpliva na pravilen izračun doseženega uspeha pravdnih strank v pravdi.
Po ustaljeni sodni praksi se upravičenost do oprostitve plačila sodne takse presoja brez upoštevanja prostovoljno prevzetih obveznosti, administrativnih in sodnih prepovedi (denarnih izvršb) ter se tovrstne obveznosti, ki obremenjujejo dolžnikovo plačo, ne odštevajo pri ugotavljanju njegovega mesečnega razpoložljivega dohodka.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - predložitev dokazila o plačani taksi - domneva umika pritožbe
Pritožnik je bil s plačilnim nalogom opozorjen, da mora takso plačati pravočasno, to je v roku, določenem v plačilnem nalogu (in ne v pozivu za predložitev dokazila). Ta rok se je iztekel dne 8. 3. 2021. Prepozno plačana taksa se obravnava enako, kot da ni plačana. Poziv z dne 18. 3. 2021 ni poziv k plačilu takse, pač pa je sodišče stranko pozvalo le k predložitvi dokazila o pravočasnem plačilu takse za pritožbo.
Stališču tožeče stranke, pri katerem vztraja v pritožbi, da sodišče takse ni odmerilo skladno z vrednostjo spornega predmeta, brez dodatnih pojasnil pritožnice, na katero vrednost misli, ni mogoče slediti niti ji pritrditi.
delna oprostitev plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - likvidnostno stanje - odlog plačila sodne takse - trajanje odloga - novote v pritožbenem postopku
Pritožnica pa niti ne trdi, da trditev o dejstvih, ki jih navaja v pritožbi, ni mogla podati že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog plačila le-te in zakaj ne. Zato pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati.
Takoj ko je sodišče zaradi izpolnitve pogojev za obročno plačilo sodne takse sprejelo odločitev o plačilo sodne takse po obrokih, oziroma razdelilo znesek sodne takse na dva ali več delov, plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe, temveč pride v poštev samo še prisilna izterjava neplačane sodne takse.
Odločbe, ki jih v utemeljitev odločitve citira prvo sodišče, se nanašajo na situacijo, ko je bila stranka za del sodne takse oproščena njenega plačila, zato je preostanek plačila sodne takse procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča. V konkretnem primeru gre za drugačno situacijo. Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodne takse v celoti zavrnilo ter toženi stranki naložilo plačilo sodne takse v več, čeprav neenakih obrokih. Tudi v primeru, ko bi bila stranka delno oproščena plačila sodne takse, delno pa ji bi bilo plačilo odloženo, ali bi ji bilo odobreno obročno plačilo, plačilo sodne takse ne bi bila več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe, ampak bi se v primeru neplačila prisilno izterjala.
sodna taksa za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poprava ali dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge - procesna strogost
Na podlagi pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje ravnalo prestrogo, bi tožnica dosegla spremembo izpodbijanega sklepa le, če bi navedla in dokazala, da sodišče v enakih situacijah sprejme drugačno odločitev. Ker pa tega ni storila, pritožbenemu sodišču pa tudi ni znano, da bi v enakih situacijah sodišča prve stopnje ravnala drugače, se pritožba izkaže za neutemeljeno.