ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote - čas odloga
Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
zapuščinski postopek - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - obseg zapuščinskega premoženja - čista vrednost premoženja - običajni pogrebni stroški
Vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili.
sodna taksa - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - zakonski rok - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga
Tožnica je bila v sklepu višjega sodišča opozorjena, da v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča. Ta sklep je bil pooblaščenki tožnice vročen 5. 11. 2020, zato se je rok za plačilo sodne takse, upoštevajoč, da od 16. 11. 2020 do 31. 1 2020 roki niso tekli zaradi razglašene epidemije, iztekel s 5. 2. 2021.
Zakon za primer, ko višje sodišče zavrne pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse (za pritožbo), ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ampak le opozorilo iz sedmega odstavka 34.a člena ZST-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sodna taksa - plačilni nalog - domneva umika ugovora
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi svoj zaključek, da se dolžnikov ugovor šteje za umaknjen, oprlo na ugotovitvi, (-) da dolžnik ni plačal sodne takse, kot mu je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom, (-) da hkrati niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Dolžnik takšnega zaključka sodišče prve stopnje niti ne izpodbija.
odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
V skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. Dolžnik – glede na veljavno zakonodajo – ugodnejše odločitve ne more doseči.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.
ZST-1 člen 18, 18/5, 19, 19/1, 19/2, 22. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 195.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija (peti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1), za njeno ugotavljanje pa se, če ni v tem zakonu določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 19. člena ZST-1). ZST-1 za v tožbi postavljene zahtevke, z izjemo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ne vsebuje specialnih določb. V konkretnem primeru se zato pri denarnem zahtevku kot vrednost spornega predmeta upošteva vrednost glavnega denarnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena in 45. člena ZPP), torej zneska 26.255,18 EUR in 8.523,29 EUR. Pri nedenarnih zahtevkih pa se za zahtevek za izpraznitev in izročitev upošteva vrednost enoletnega nadomestila (22. člen ZST-1), za ostale nedenarne zahtevke pa vrednost navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Dejstvo, da so toženci navadni materialni sosporniki, ima vpliv na odmero in plačilo takse za (skupaj) vloženo pritožbo.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00050453
DZ člen 62, 62/1, 86. ZBPP člen 14. ZKP člen 7, 7/1, 76, 76/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12, 12/2, 12/3. ZUPJS člen 9, 10, 10/1-1, 11, 11-3.
oprostitev plačila sodne takse - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij - skupno in posebno premoženje zakoncev - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolne vloge
Na podlagi jezikovne in logične razlage določb 9. člena in 10. člena ZUPJS je mogoče ugotoviti, da se upošteva tudi zakončevo posebno premoženje, saj zakon izrecno in jasno določa, da se upošteva dohodek in premoženje s tem zakonom določenih oseb (9. člen ZUPJS), ena izmed teh oseb je tudi vlagateljev zakonec (10. člen ZUPJS), pri čemer ZUPJS ne omenja kakršnihkoli razlik glede posebnega ali skupnega premoženja zakonca.
To potrjujeta tudi namenska in sistemska razlaga navedenih določb, saj se skladno z določbami 10. člena in 11. člena ZUPJS upošteva tiste osebe, za katere obstaja pravna obveznost preživljanja vlagatelja. Le-ta pa v primeru zakonca velja ne glede na (ne)obstoj skupnega premoženja (prvi odstavek 62. člena DZ). Gre namreč za dva različna instituta, ki ju ne gre enačiti: preživnina med zakoncema je tista, ki zakoncu omogoči življenjski obstoj in ne konkretna oblika premoženjskega režima. Ureditev premoženjskega režima med zakoncema s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tako ne vpliva na upoštevanje materialnega položaja vlagateljevega zakonca v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.
Skladno s 86. členom DZ je lahko del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. V konkretnem primeru iz notarskega zapisa - pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko, ne izhaja, da bi se zakonca odpovedala pravici do preživljanja za časa trajanja zakonske zveze.
DRUŽINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00050452
DZ člen 62, 62/1, 86. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZUPJS člen 9, 10, 10/1-1, 11, 12, 17. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2008 (2008) člen 2.
oprostitev plačila sodne takse - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij - skupno in posebno premoženje zakoncev - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - hipoteka - zastavna pravica na delnicah
Na podlagi jezikovne in logične razlage določb 9. člena in 10. člena ZUPJS je mogoče ugotoviti, da se upošteva tudi zakončevo posebno premoženje, saj zakon izrecno in jasno določa, da se upošteva dohodek in premoženje s tem zakonom določenih oseb (9. člen ZUPJS), ena izmed teh oseb je tudi vlagateljev zakonec (10. člen ZUPJS), pri čemer ZUPJS ne omenja kakršnihkoli razlik glede posebnega ali skupnega premoženja zakonca.
To potrjujeta tudi namenska in sistemska razlaga navedenih določb, saj se skladno z določbami 10. člena in 11. člena ZUPJS upošteva tiste osebe, za katere obstaja pravna obveznost preživljanja vlagatelja. Le-ta pa v primeru zakonca velja ne glede na (ne)obstoj skupnega premoženja (prvi odstavek 62. člena DZ). Gre namreč za dva različna instituta, ki ju ne gre enačiti: preživnina med zakoncema je tista, ki zakoncu omogoči življenjski obstoj in ne konkretna oblika premoženjskega režima. Ureditev premoženjskega režima med zakoncema s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tako ne vpliva na upoštevanje materialnega položaja vlagateljevega zakonca v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodne takse.
Skladno s 86. členom DZ je lahko del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. V konkretnem primeru iz notarskega zapisa - pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med vlagateljem in njegovo zakonsko partnerko, ne izhaja, da bi se zakonca odpovedala pravici do preživljanja za časa trajanja zakonske zveze.
Hipoteka sama po sebi ne pomeni take nemožnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi bila upoštevna za presojo materialnega položaja vlagatelja in njegove družine. Enako kot za hipoteko, ki je zastavna pravica na nepremičninah upnika, tudi za zastavno pravico na vrednostnih papirjih velja, da ta pravica ne pomeni, da lastnica (zakonska partnerka vlagatelja) z njimi ne more razpolagati. Torej je tudi to premoženje treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja.
oprostitev plačila sodne takse - neupoštevni ugovorni razlogi - prepoved odločanja o isti stvari - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Že na podlagi izrecnih in taksativno naštetih ugovornih razlogov je mogoče ugotoviti, da napačno ugotovljeno dejansko stanje ni eden izmed dopustnih razlogov za ugovor zoper plačilni nalog.
Pritožnikovega zatrjevanega razloga slabega premoženjskega stanja tudi ni mogoče opredeliti kot ugovornega razloga napačne odmere sodne takse. Tega razloga namreč ni mogoče razumeti kot napačne ugotovitve dejanske podlage za odmero takse, temveč zgolj napačne odmere same takse, primeroma v smislu napake pri samem izračunu ali denimo uporabe napačne tarifne številke. To izhaja tudi iz drugega in tretjega odstavka 34.a člena ZST-1, po katerih lahko sodišče, če ugotovi, da je ugovor iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, utemeljen, spremeni izpodbijani plačilni nalog in z novim plačilnim nalogom določi novo višino takse.
Navedeno potrjuje tudi sistemska razlaga ZST-1 - premoženjsko stanje zavezanca za plačilo sodne takse lahko predstavlja razlog za oprostitev plačila sodne takse (11. in 12. člen ZST-1), ne pa tudi razloga za ugovor zoper plačilni nalog, pri čemer razlogov za ti dve pravni sredstvi ne gre izenačevati. Bistveno je, da lahko predlog za taksno oprostitev za en postopek in ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat. Nasprotna razlaga namreč ne bi bila skladna s prepovedjo o ponovnem odločanju o isti stvari (ne bis in idem), ki nedvomno velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - vsebinsko pomanjkljiva vloga - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pravica do sodnega varstva - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Le če predlog ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav iz prvega odstavka 12. člena ZST-1, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolni vlogi in stranko pozove na dopolnitev.
V primeru, ko stranka pomanjkljivo navede okoliščine glede nezmožnosti plačila sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti, pa ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti predloga.
preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo - sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti
V predmetnem in podobnih primerih je torej odločilno to, kdo je zavezanec za plačilo posamezne sodne takse, oziroma ali gre za uvedbo določenega postopka ali pa za opravo posameznega dejanja.
Oba predloga za dopustitev revizije je potrebno obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse.
postopek osebnega stečaja - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Za vsebinsko odločanje o ugovoru morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, med drugim tudi pravočasnost pravnega sredstva. S tem, ko je pritožnik prepozno vložil ugovor, ne more več doseči vsebinske presoje izpodbijanega sklepa glede pravilnosti odmerjene takse.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 11, 11/2, 11/5. ZIZ člen 102.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Izpolnjen je pogoj za obročno plačilo sodne takse, saj zaradi izvršilnega postopka tožniku na računu ostane le 1/3 prejemkov oziroma najmanj 76 % minimalne plače (102. člen ZIZ). Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi, upoštevajoč navedeno, občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se tožnik in njegova žena preživljata, nedvomno pa bosta celotni znesek sodne takse lahko poravnala v šestih obrokih.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - gluha oseba - učinkovita obramba - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - preslikava listin iz sodnega spisa
Zagovornik je bil postavljen gluhonememu osumljencu in kot takemu upravičenemu do obvezne obrambe. Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojen subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca. Ker ima obdolženec pravico do učinkovite strokovne pomoči, je v 73. členu ZKP določena pravica zagovornika pregledovati in prepisovati spise hkrati tudi njegova dolžnost, saj funkcije obrambe ne more uspešno opravljati, če se ne seznani z vsemi dejstvi in dokazi, ki obdolženca obremenjujejo. Posledično pa prepise spisa za uspešno obrambo potrebuje sam, še posebej v konkretnem primeru, ko je osumljenec zaradi osebnih lastnosti (gluhonemost, nepismenost) popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo in ne le nezmožen za uspešno obrambo.
Vlogo za pregled in prepis spisa je podal zagovornik in ne osumljenec. Za zagovornika je taksna obveznost nastala takrat, ko je zahteval sodni prepis.
ZST-1 člen 1, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/3. ZPP člen 212. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1-1. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZIUPOPDVE člen 121.
oprostitev plačila sodne takse za revizijo - dopustitev revizije - odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - možnost razpolaganja s premoženjem - razpoložljivi del - sklep o izvršbi - prisilna izterjava - prostovoljno prevzeta obveznost - osnovni znesek minimalnega dohodka - trditveno in dokazno breme - stranska intervencija - povrnitev stroškov
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 je na predlagatelju.
Sodišče prve stopnje predlagatelja ni dolžno pozivati na kakršnakoli pojasnila v zvezi njegovim materialnim položajem. Skladno z določilom 212. člena ZPP, ki se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo na podlagi 1. člena ZST-1, je namreč predlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati vsa pravno odločilna dejstva. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njegov materialni položaj in materialni položaj njegovih družinskih članov ne more plačati oziroma da je ne more plačati takoj ali plačati takoj v celotnem znesku brez občutnega zmanjšanja sredstev s katerimi se preživlja oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
Ker je v tem primeru predlagatelj prostovoljno prevzel obveznosti, ki se sedaj prisilno izterjujejo na podlagi sklepa o izvrši, pri odločitvi o taksnih ugodnostih ni dopustno upoštevati, da predlagatelj dejansko ne more razpolagati s celotnimi svojimi prejemki (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Prisilna izvršba zaradi izpolnitve prostovoljno prevzete obveznosti tudi ne predstavlja izjeme, ki omogoča znižanje dohodkov po določilu 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
ZDOdv člen 27. ZST-1 člen 18, 18/3, 34a. ZPP člen 116.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja in vročitev plačilnega naloga - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje prepoznega ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - opravičen razlog za zamudo - zatrjevane napake sodišča
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.
Tožnik ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki.
Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati.
pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.