ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/5, 142.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - podaljšanje roka na predlog stranke - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - trditveno in dokazno breme - osebno vročanje - fikcija vročitve - vročilnica - javna listina
Toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12.člena ZST-1 (osebnih podatkov njenih družinskih članov), zato je sodišče prve stopnje z njim (pravilno) ravnalo skladno spravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev plačilnega naloga - izvršljivost plačilnega naloga
V obravnavanem primeru je tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v postopku v zvezi z dopustitvijo revizije, zato je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZST-1 oproščen plačila sodne takse po samem zakonu in za vsebinsko obravnavanje predloga za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije (ki ga je tožnik vložil 4. 6. 2024 pri sodišču prve stopnje v luči prvega odstavka 12. člena ZST-1 potem, ko je Vrhovno sodišče RS izdalo plačilni nalog II Dor 183/2024 z dne 21. 5. 2024), ni bilo pravne podlage oziroma tožnik zanj nima interesa. Zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Ker plačilnega naloga ni izdalo sodišče prve stopnje, tega tudi ni moglo hkrati razveljaviti (kot bi ga sicer moralo na podlagi prvega odstavka 14.a člena ZST-1, če bi ga samo izdalo). V pristojnosti Vrhovnega sodišča RS je presoja (glede na to, da je tožnik po zakonu oproščen plačila sporne takse in je bil posledično tudi predlog za taksno oprostitev zavržen), ali bo po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 razveljavilo plačilni nalog II Dor 183/2024. Velja sicer dodati, da izdan plačilni nalog glede na navedene okoliščine primera ne more postati izvršljiv in tako tudi nima nobenih učinkov (35. člen ZST-1).
neobrazložena pritožba - sodna taksa za pritožbo - sklep o stroških
Dolžnikova pritožba ni posebej taksirana in ni takse prosta. Zato je sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo sodno takso za pritožbo dolžnika zoper sklep o odmeri stroškov po tarifni številki 4033 v znesku 33,00 EUR.
Ker je bilo plačilo sodne takse prejeto v dobro računa sodišča tretji delovni dan po izteku roka, bi lahko bile podane okoliščine iz 6.b člena ZST-1. Vendar to skladno s sodno prakso velja le, če je sodna taksa nakazana pred iztekom roka za njeno plačilo.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 11, 12a, 13, 14, 14a,14a/1, 14a/2, 14b, 34, 34/1.
odlog plačila sodne takse - nov plačilni nalog - domneva umika pritožbe - odločanje s sklepom - predlog za odlog plačila sodne takse
Sodišče mora o predlogu za odlog plačila sodne takse, potem ko ob upoštevanju določb 12.a člena ZST-1 presodi, ali so izpolnjeni pogoji za odlog plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1, odločiti s sklepom, kar jasno izhaja iz več določb ZST-1 (npr. iz 13., 14., 14.a, 14.b člena ZST-1). Če predlogu za odlog plačila sodne takse ugodi, mora v skladu z izrecnimi določbami prvega in drugega odstavka 14.a člena ZST-1 že izdani plačilni nalog razveljaviti, taksnemu zavezancu pa poslati nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona. V tem kontekstu je torej pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje ob ugoditvi dolžničinemu predlogu za odlog plačila sodne takse dolžnici izdati nov plačilni nalog.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1. ZSVarPre člen 8, 8/1, 14. ZBPP člen 13.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - preživnina - osnovni znesek minimalnega dohodka
Tožnik napačno šteje, da bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati izvršbe, ki mu zmanjšujejo dohodek. Skladno z ZSVarPre je edini odhodek, ki se upošteva pri izračunu dohodka prosilca, preživnina.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - odlog plačila sodne takse - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Predlog za taksno oprostitev, ki vedno vključuje tudi predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah lahko stranka poda le enkrat.
Pravno osebo se glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks oziroma se ji odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo sodnih taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka. Ker je bilo predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena za 18 mesecev od pravnomočnosti sklepa o odlogu plačila sodne takse, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).
V drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - sklenitev več pogodb - dolžnost plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - višina sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - zahtevki z različno dejansko podlago
Iz tožbenih navedb in tožbenega zahtevka nedvoumno izhaja, da sta tožnika s toženo banko sklenila vsak svojo kreditno pogodbo. Vsaka pogodba predstavlja svojo dejansko podlago tožbenih zahtevkov in je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru pri odmeri sodne takse pravilno štelo, da sta zahtevka za ugotavljanje ničnosti dveh pogodb in posledičnega plačila dveh zneskov dva samostojna zahtevka. Pravilno je ugotovilo, da imata zahtevka tožnikov različno dejansko (ne pa tudi pravno) podlago. Izdaja dveh ločenih plačilnih nalogov za plačilo sodne takse, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00078096
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. ZPP člen 78, 78/1, 79, 343, 343/4.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba osebe brez procesne sposobnosti - postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - naknadna odobritev procesnih dejanj - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Omejitev procesne sposobnosti toženca kot stečajnega dolžnika velja tudi za predmetno pravdo, ki poteka zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice, ker izid postopka lahko vpliva na obstoj stečajne mase.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sodna taksa za pritožbo - stroški in nagrada sodnega cenilca
Dolžnik obrazloženo ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je njegova pritožba posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta ter se zanjo plača sodna taksa po tarifni št. 4033 ZST-1 v znesku 33,00 EUR.
oprostitev plačila sodnih taks - stečaj pravne osebe - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - finančno stanje - likvidnostno stanje
Pri stečajni masi sicer res gre za oceno stečajnega upravitelja in je vprašljiva izterljivost oziroma unovčenje, kar poudarja tožeča stranka. Vendar premičnine in terjatve niso edini del stečajne mase tožeče stranke. Nesporno je tudi vložena izpodbojna tožba v obravnavani zadevi zaradi plačila 62.000,00 EUR in ta pretehta skupno oceno premičnin in terjatev dobrih 22.000,00 EUR. Obstaja torej verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, kolikor bo stečajni dolžnik uspel z obravnavano tožbo. Če bo v sporu uspel, mu bo tožena stranka morala povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je utemeljena domneva, da je stečajni dolžnik vložil izpodbojne tožbe le v tistih primerih, kjer je ocenil, da je verjetnost, da bo z njimi uspel, bistveno večja od verjetnosti poraza.
V pritožbi zatrjevani razlogi za neplačilo sodne takse za pritožbo zoper zamudno sodbo so v sferi tožene stranke. Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga in v roku za plačilo ni zmogla plačati sodne takse, je v zakonu urejena možnost delne oprostitve za pravne osebe, obročnega plačila ali odloga plačila.
Predlagatelj je na prvi strani tožbe napisal, da predlaga taksno oprostitev. Tak predlog za taksno oprostitev je nepopoln, saj ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati, da ga je mogoče obravnavati. Nepopolnega predloga sodišče ne more zavrniti, saj ga niti ne more vsebinsko obravnavati.
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, je dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse.
oprostitev plačila sodne takse - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji - oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek - postopek zavarovanja - razveljavitev plačilnega naloga
Tudi iz sodne prakse jasno izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodne takse velja za vse takse, tako tiste, ki so nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot tudi v pritožbenem postopku. To pomeni, da je stranka oproščena plačila vseh taks, ki nastanejo v zvezi s to zadevo, torej tudi plačila sodne takse za postopek zavarovanja v tem pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se je začel z vložitvijo predloga dne 6. 5. 2024. Postopek zavarovanja v okviru pravde je del postopka pred sodiščem prve stopnje.
Tudi v primeru, ko je stranki naloženo plačilo sodne takse naknadno, zaradi delnega uspeha v postopku in kasneje pridobljenega (dodatnega) premoženja, ni razloga v določbah ZST-1, ki bi stranki preprečeval obročno plačilo sodne takse. Četrti odstavek 15. člena ZST-1 zgolj določa, da stranka v primeru delnega uspeha, ta del takse mora plačati. Tudi obročno plačilo sodne takse pa pomeni plačilo takse.
ZST-1 člen 18, 18/3, 20, 27. ZST-1 tarifna številka 1111, 9611. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/1.
delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - delitev poslovnega deleža - odmera sodne takse - takse glede na vrednost predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - najvišja odmera - načelo enkratnega plačila sodne takse
Omenjena odločba ustavnega sodišča in novela ZST-1D določata zgolj najvišjo vrednost spornega predmeta, ne pa tudi skupno določeno najvišjo sodno takso za postopek pred sodiščem, ki ga lahko plača stranka. ZST-1 na nobenem mestu ne določa maksimalne skupne takse v posameznem postopku (ko gre za več različnih zahtevkov ali predlogov, katerih vrednost se ne sešteva).
ZNP-1 člen 40, 161. ZST-1 člen 10, 10/3. ZBPP člen 26.
povrnitev stroškov nepravdnega postopka - postopek delitve solastnine - sklenitev sodne poravnave - odločitev o stroških postopka - razdelitev stroškov - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse
Za nepravdne postopke je v sodni praksi sprejeto utrjeno in enotno stališče, da se takšna sodna taksa obravnava kot skupni strošek postopka, ki se po njegovem koncu skladno s 40. in 161. členom ZNP-1 razdeli med vse udeležence postopka. S tem torej taksa izgubi svojo pravno naravo sodne takse in postane strošek postopka, kar pomeni, da s sklepom z dne 18. 1. 2023 nasprotnemu udeležencu v plačilo ni bila naložena sodna taksa, temveč skupni stroški postopka. Že iz tega razloga zato nasprotni udeleženec v tej fazi postopka oprostitve plačila sodne takse več ne more doseči oziroma se plačilu tega stroška ne more izogniti s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje družine - fizična oseba
Za odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks je poleg materialnega položaja same stranke relevanten tudi materialni položaj njenih družinskih članov, med katere v konkretnem primeru štejejo tožnikova žena in oba sinova, ki ju je tožnik dolžan preživljati. Tožnik v pritožbi zgolj opozarja na slabo finančno situacijo, v kateri se je znašel on sam, ne izpodbija pa dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o materialnem položaju njegovih družinskih članov, zato s pritožbo ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o dobrem premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članov.