CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00092892
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1. URS člen 23, 25, 146
stečajni postopek nad pravno osebo - pritožbeni postopek - sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravica do sodnega varstva
Ustavna pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva je stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse, ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Za presojo (ne)pravočasnosti ugovora zoper plačilni nalog pritožbene navedbe glede nepravilnosti izdanega dodatnega sklepa o dedovanju niso pravno relevantne.
Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Ta določba ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po preteku 15-dnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - delno izpodbijanje odločbe - podlaga za izračun sodne takse - vrednost spornega predmeta - taksa glede na vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - vrednost izpodbijanega dela odločbe - napačna uporaba materialnega prava - napačno odmerjena taksa - določitev nove višine sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse
Pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških je treba upoštevati obseg izpodbijanja stroškovne odločitve.
oprostitev plačila sodne takse - tuj državljan - zakonska domneva - načelo vzajemnosti - dvom o vzajemnosti - poizvedbe sodišča - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnica državljanka Španije. Tuji državljani so oproščeni plačila sodnih taks že po zakonu, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost (prvi odstavek 10. člena ZST-1). Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, sodišče zaprosi za pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 10. člena ZST-1). Ker sodišče teh pravno relevantnih dejstev pri svoji odločitvi (še) ni ugotavljalo, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb pravilno ugotovilo višino povprečnega mesečnega dohodka. Tožnikove trditve o insolventnosti so pavšalne, niso izkazane in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Glede stroškov prevoza na delo v višini 600 EUR tožnik v pritožbi sam navaja, da mu je delodajalec že povrnil navedeni znesek. V zvezi s stroški preživljanja mladoletne hčere pa tožnik priznava, da s plačili že več let zaostaja - preživnine torej ne plačuje, zato se njegov razpoložljivi dohodek ne zmanjšuje.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - seštevek vrednosti spornih predmetov - več zahtevkov - oblikovalni zahtevek - prejudicialnost - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek
Zahtevek za znižanje kupnine je treba oblikovati tako, da se najprej postavi oblikovalni zahtevek, s katerim se zahteva znižanje pogodbene cene, in nato hkrati dajatveni zahtevek za vračilo oz. plačilo tistega dela kupnine, ki temelji na predhodno uspešno uveljavljenem oblikovalnem zahtevku. V takšnih procesnih situacijah, tako kot v primerih postavitve vmesnih ugotovitvenih zahtevkov, oblikovalni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za odmero sodne takse, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - tuj bančni račun - trditveno in dokazno breme - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
V dopisu, s katerim je bila stranka pozvana k dopolnitvi, ni bila opozorjena na to, da bo v primeru, če dokumentacije ne bo predložila, sodišče štelo, da ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena in bo njen predlog zavrnjen. Tožnica bi na take posledice morala biti opozorjena, da bi lahko ustrezno prilagodila svoj odgovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00091595
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1, 350, 350/2. ZSVarPre člen 27.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - možnost razpolaganja s premoženjem - hipoteka - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - pavšalni pritožbeni očitki
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze, iz katerih izhaja, da glede na svoj materialni položaj ne more plačati sodne takse (oziroma da je ne more plačati takoj ali takoj v enkratnem znesku) brez grožnje za lastno preživljanje ali preživljanje družinskih članov.
Višje sodišče na pravilno ugotovitev dejanskega stanja ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora ostati v mejah pritožbenih razlogov. Da bi pritožnica lahko utemeljila napako pri ugotavljanju dejanskega stanja, bi morala zato navesti dejstvo, ki naj bi bilo nepravilno ugotovljeno, in tudi obrazložiti, zakaj naj bi bilo nepravilno ugotovljeno oziroma kaj je vzrok očitane napake.
Hipoteka ne onemogoča odsvojitve ali nadaljnje obremenitve nepremičnin, pa tudi ne oddaje v najem ali zakup, zato sama po sebi ne pomeni, da z obremenjenimi nepremičninami ni mogoče razpolagati oziroma da jih ni mogoče upoštevati pri presoji predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožeča stranka v predlogu ni navedla vseh obveznih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, sodišče prve stopnje pa jo je pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge, ki je ni pravočasno dopolnila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke zavrže, pravilna in zakonita. Pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi sodišče zahtevane podatke lahko pridobilo tudi po uradni dolžnosti, saj so osebni podatki stranke in njenih družinskih članov del trditvene podlage in jih sodišče po uradni dolžnosti preverja le, če dvomi v resničnost strankinih navedb, kar pa je že del vsebinske obravnave predloga.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Osebni podatki družinskih članov stranke so obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V trditveno podlago predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ponovni predlog za oprostitev - spremenjene okoliščine - pravilo ne bis in idem
Skladno s sodno prakso ponovno odločanje o predlogu za taksno oprostitev za isto procesno dejanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ni dovoljeno, razen če ponovni predlog vsebuje nove, spremenjene okoliščine, ki predlagatelju onemogočajo plačilo sodne takse. Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu v novem kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti in izkazati tiste spremenjene okoliščine (torej okoliščine, ki so bile drugačne/slabše od tistih, ki so bile že ugotovljene), ki bi opravičevale taksno oprostitev oziroma dodaten odlog plačila sodne takse.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča, na podlagi primerjave trditev v novem predlogu in okoliščin, ki so bile v postopku že ugotovljene, tožnica ni zatrjevala in dokazovala nobene spremenjene nove okoliščine, ki bi upravičevala ponovno vsebinsko odločanje oziroma oprostitev ali dodatni odlog plačila sodne takse.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nedopolnjenega predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predlog za taksno oprostitev zaradi odsotnosti podatkov o transakcijskih računih v tujini ni popoln. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 pravilno ravnalo v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in četrtega tožnika pozvalo, naj v roku 15 dni predlog dopolni, ter ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker četrti tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje predloga ni dopolnil, je bil ta nepopoln, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegovega predloga kot nepopolnega pravilna.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZFPPIPP člen 34, 151, 151/1, 160, 160/1.
sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek prisilne poravnave - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je izjema od splošne obveznosti, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta. Postopek prisilne poravnave sicer res izkazuje slabo finančno stanje tožnice, vendar sam po sebi še ne utemeljuje taksne oprostitve, sicer bi že ZST-1 dejstvo insolventnosti stranke (ki je pogoj za začetek postopka prisilne poravnave) opredelil kot okoliščino, ki narekuje oprostitev plačila sodne takse, pa tega ni storil.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 212.
dopolnitev vloge - trditveno in dokazno breme stranke - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - skopa trditvena podlaga - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga
Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju. Če želi uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s (takojšnjim ali celotnim) plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (sam in družinski člani).
pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepoved reformatio in peius - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - materialno procesno vodstvo - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek s pritožbo - vsebina vloge
Toženka je z zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe želela doseči, da bi se prvostopenjsko sodišče v izreku opredelilo glede njenega pobotnega ugovora in ji s tem dalo možnost, da se zoper ta del - če bi bil zanjo neugoden - pritoži. Tovrstne pomanjkljivosti (tj. pomanjkanje enega izmed členov v veččlenskem izreku sodbe, s katero je odločeno (tudi) o procesnem pobotu) se lahko uveljavijo s pritožbo in ne s predlogom za izdajo dopolnilne sodbe.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZST-1 člen 11, 11/4. URS člen 14, 14/1, 22, 23. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks v celoti - višina sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - pravna oseba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - odlog plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - načelo enakosti pred zakonom - obročno plačilo sodne takse - pravica do sodnega varstva - arbitrarnost - ekonomska in socialna eksistenca - postopek zaradi insolventnosti - pravica do enakega varstva pravic - postopek za oceno ustavnosti zakona - razumen kriterij
Iz Ustave ne izhaja zahteva, da bi morala biti način in obseg taksne oprostitve za pravne osebe urejena povsem enako kot za fizične. Načelo enakosti pred zakonom po ustaljeni ustavno sodni presoji ne pomeni, da zakon (če ne gre za okoliščine iz prvega odstavka 14. člena URS) ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, temveč tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Strožjo omejitev za pravne osebe, ki jim za razliko od fizičnih oseb po veljavni zakonodaji ni omogočena oprostitev plačila sodnih taks v celoti (omogočena pa so jim tako delna oprostitev plačila sodnih taks kot njen odlog in obročno plačilo) utemeljuje okoliščina, da se v primeru fizičnih oseb z institutom oprostitve plačila sodnih taks varuje (tudi) sam obstoj, eksistenca predlagatelja, ki zaradi poplačila obveznosti ne sme biti ogrožena, medtem kot obstoj pravne osebe takega varstva ne zahteva. V primeru, ko pravna oseba ni sposobna poravnati svojih obveznosti, se namreč nad njo lahko izvede postopek insolventnosti, ki nenazadnje lahko vodi v njeno prenehanje. Razlikovanje med zakonsko predvidenima obsegoma dopustne taksne ureditve je glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča objektivno utemeljeno, zato kršitev načela enakosti iz 14. člena URS, ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS), v tem primeru ni podana.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - materialni položaj - število obrokov
Tožnica ugotovitvam o njenega materialnem položaju ne nasprotuje. Ne oporeka niti številu mesečnih obrokov ali njihovi višini. V pritožbi navaja le to, da bi bilo plačevanje obrokov lažje po 15. 12. 2025, ko bi odplačala še zadnji obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Teh trditev pa z ničemer ne izkaže. Ne glede na to pa je ob odločanju pritožbenega sodišča čas, za katerega je tožnica želela obveznost odložiti, že minil, kar pomeni, da je do želenega učinka 'odloga' plačila že prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00090666
ZST-1 člen 6, 6/2, 6/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
plačilo sodne takse z navedbo napačne reference - prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Pri napačni navedbi sklicne številke gre za pomoto, saj se vsi ostali podatki na pritožbi predloženemu dokazilu ujemajo z zahtevami iz plačilnega naloga. Pomoto je mogoče opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča, tako da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč.
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.