• Najdi
  • 1.
    UPRS Sodba III U 124/2019-27
    17.9.2021
    UP00050934
    ZV-1 člen 175, 175/1, 175/1-1, 175/1-5.
    morsko ribištvo - vodna pravica - vodno dovoljenje - arbitraža - pogoji za izdajo dovoljenja
    Sodišče se pridružuje stališču drugostopenjskega organa, da ima v primeru rabe vode brez vodne pravice in vodnega dovoljenja inšpektor pooblastilo izreči prepoved nadaljnje rabe vode (1. točka prvega odstavka 175. člena ZV-1) in tudi pooblastilo prepovedati uporabo objekta in naprave, če se uporablja brez takega dovoljenja (5. točka prvega odstavka 175. člena ZV-1)
  • 2.
    UPRS Sodba III U 52/2019-12
    13.2.2020
    UP00034859
    ZUVRAS člen 15. ZMR-2 člen 11, 13. ZUP člen 214.
    arbitraža - morsko ribištvo - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - nadomestilo - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
    Tožena stranka svoje odločitve ni pojasnila tako, kot to od nje zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP in tožnici tudi ni bila dana možnost, da bi se, glede na podatke, ki jih je v postopku zbrala tožena stranka iz svojih evidenc in so jo vodile do zaključka, da zahtevek tožnice ni utemeljen, o tem izjavila, zato sodišče izpodbijane odločitve glede na tožničine tožbene ugovore ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

    Ker je izdaja dovoljenja za gospodarski ribolov vezana na plovilo, je razumljivo, da pridobi imetnik ribiškega plovila, ki ga nadomesti po določbi 8. člena Pravilnika o evidenci ribiških plovil in evidenci plovil, ki se uporabljajo v marikulturi, novo dovoljenje za gospodarski ribolov, ki pa po vsebini pomeni ''nadaljevanje'' dovoljenja za gospodarski ribolov, izdanega za prejšnje ribiško plovilo.
  • 3.
    UPRS Sodba I U 1510/2016-27
    7.11.2018
    UP00024922
    ZVO-1 člen 13, 110. ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-2.
    dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki
    V konkretnem primeru gre za dostop do dveh študij oziroma raziskav, ki sta potrebni za pridobivanje dovoljenj za izvedbo gradenj na reki Savi, pri čemer so postopki za pridobivanje teh dovoljenj urejeni z javnopravnimi predpisi.

    Po stališču Sodišča EU v primeru, če gre za živalsko vrsto, ki spada v okvir Direktive o habitatih, velja režim strogega varstva zainteresiranih oseb za sodelovanje pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v teh okoljskih zadevah. V predmetni zadevi je namreč neposredno vpletena tudi pravica javnosti do sodelovanja pri sprejemanju predpisov, politik, strategij, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja.

    Tožena stranka je z izpodbijanim aktom na pravilen način zavarovala ustavno pravico prosilca do dostopa do informacije javnega značaja ter mednarodno-pravno pravico svobode izražanja iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede na to, da je dostop do zahtevanih dokumentov bistven za pravico prosilca in javnosti do „sprejemanja in sporočanja obvestil“ za namene sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki imajo pomemben vpliv na naravno okolje ob upoštevanju kriterijev mutatis mutandis iz sodbe ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bitzottság v. Hungary.
  • 4.
    UPRS Sodba III U 212/2016-10
    28.12.2017
    UP00008972
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - gospodarski ribolov - sprememba predpisa
    Posameznik se ne more zanašati na to, da se veljavni predpis ne bo spremenil. Spreminjanje predpisov je namreč v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti.
  • 5.
    UPRS Sodba III U 215/2016-10
    28.12.2017
    UP00008982
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - gospodarski ribolov - poseg v pričakovane pravice - sprememba predpisa
    Spreminjanje predpisov je v sami naravi prava. Po presoji sodišča povedano velja tudi oziroma še posebej na področju javnih razpisov in dodeljevanja nepovratnih sredstev, kjer je (glede na zasledovane cilje, pa tudi obseg razpoložljivih sredstev) vedno moč pričakovati spremembe, pri čemer gre tudi sicer v tovrstnih zadevah za dodeljevanje sredstev pravnim subjektom in ne za stopnjevanje njihovih obveznosti. V zvezi z obravnavano zadevo sodišče dodaja, da je bila individualna premija za ribiče z Operativnim programom določena kot finančna kompenzacija zaradi neizvajanja gospodarskega ribolova slovenskih ribičev v teritorialnih vodah Hrvaške, dokler ne bo določena meja na morju.
  • 6.
    UPRS Sodba III U 209/2016-10
    28.12.2017
    UP00008975
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - sprememba predpisa
    Materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev je javni razpis. Na javnem razpisu lahko uspešno kandidira prijavitelj, ki izpolnjuje z razpisom določene pogoje. S tem se uresničuje pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ki se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse. Iz povedanega tudi izhaja, da je pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja razpisnih pogojev in meril.
  • 7.
    UPRS Sodba III U 275/2016-9
    28.12.2017
    UP00008986
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - poseg v pričakovane pravice
    Pred objavo Javnega razpisa tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic, po presoji sodišča pa tudi ne pravno varovanih upravičenih pričakovanj, kot zatrjuje. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele z odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena. Govoriti ni mogoče niti o tožnikovi pričakovani pravici. Le-ta je namreč ekvivalent pridobljeni pravici, loči ju zgolj časovna komponenta. Gre torej za situacije, ko je dejanski stan, na podlagi katerega pravni subjekt pridobi pravico, povsem določen; razlika je zgolj v tem, da je pridobljena pravica že nastala, pričakovana pa šele bo, pri čemer pa njen nastanek ni vprašljiv. Vsako pričakovanje pa (še) ni pričakovana pravica.
  • 8.
    UPRS Sodba III U 229/2016-10
    24.11.2017
    UP00008969
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - poseg v pričakovane pravice - sprememba predpisa
    Odločitev sodišča v obravnavani zadevi temelji na presoji narave javnega razpisa. Sodišče namreč meni, da so materialni okvir odločanja določbe Javnega razpisa, ki v konkretnem primeru temelji na določbah Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007 - 2013. Pred objavo Javnega razpisa tako tožnik (na tej podlagi) ni pridobil nobenih pravic in upravičenih pričakovanj. Pravico do sredstev bi tožnik pridobil šele s (pravnomočno) odločbo, s katero bi mu bila sredstva na podlagi Javnega razpisa dodeljena.
  • 9.
    UPRS Sodba III U 211/2016-10
    24.11.2017
    UP00008965
    - člen 11c.
    morsko ribištvo - dodelitev nepovratnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - načelo zaupanja v pravo - sprememba predpisa
    V skladu z načelom zaupanja v pravo se pravnim subjektom ne sme arbitrarno poslabšati pravnega položaja s stopnjevanjem obveznosti za naprej. Pri presoji utemeljenosti in sorazmernosti posega je treba upoštevati, da načelo zaupanja v pravo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam. Posameznik se torej ne more zanašati na to, da se trenutno veljavni predpis ne bo spremenil.
  • 10.
    UPRS sodba III U 171/2015
    25.3.2016
    UN0021922
    Uredba o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013) člen 23, 23/2, 64, 64/7, 65, 65/1. Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julij 2006 o Evropskem skladu za ribištvo člen 35.
    ribištvo - vračilo sredstev - revizija operacije - vsebinska sprememba projekta
    Tožena stranka je v postopku odločanja o vrnitvi spornih sredstev pravilno ugotovila, da dela na vozilu tožnice, ki so bila predmet financiranja niso bila opravljena v skladu z določbami Uredbe, Javnega razpisa in odločbe o odobritvi sredstev. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe namreč nedvomno izhaja, da je bilo vozilo, ki je predmet operacije, predelano drugače, kot je tožnica prikazala v predračunu, ki je del prijave na Javni razpis. Tožnica si za takšno spremembo ni pridobila soglasja tožene stranke torej del ni izvedla tako, kot so bila predvidena v vlogi na Javni razpis. Tudi po mnenju sodišča gre za vsebinsko spremembo projekta, zato bi morala tožnica spremembo preden jo je izvedla, toženi stranki utemeljiti in obrazložiti ter zanjo pridobiti soglasje tožene stranke, česar pa tožnica ni storila, in temu v tožbi niti ne ugovarja. Navedene ugotovitve pa so zadosten razlog za izdajo odločbe o vrnitvi sredstev na podlagi prvega odstavka 65. člena Uredbe o izvajanju Operativnega programa za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji (2007-2013).
  • 11.
    UPRS sodba III U 284/2014
    8.1.2016
    UN0021867
    ZMR-2 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11, 13. ZUP člen 6, 207, 207/1, 222, 222/1.
    morsko ribištvo - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - sprememba podatka na dovoljenju - molk organa
    Upravni organ je preuranjeno izdal izpodbijano odločbo, saj za njeno izdajo niso bili izpolnjeni pogoji in je ta zato nezakonita. V predmetnem postopku je upravni organ odločal na podlagi ZMR-2, ki v drugem odstavku 10. člena določa, da se novo dovoljenje ne izda, če število že izdanih dovoljenj presega določene ribolovne možnosti. V tretjem odstavku 10. člena pa je določeno, da se dovoljenja izdajajo po časovnem zaporedju prispelih vlog. Gre za specialnejše določbe glede na ZUP, ki razveljavljajo splošnejše (lex specialis derogat legi generali), zato upravni organ ne bi smel vloge za izdajo dovoljena zavrniti, glede na nesporno ugotovitev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za gospodarski ribolov iz prvega odstavka 11. člena ZMR-2.

    Določbo šeste alineje prvega odstavka 13. člena ZMR-2, po kateri sprememba podatkov na dovoljenju za gospodarski ribolov povzroči prenehanje veljavnosti slednjega, je treba razlagati ob upoštevanju uveljavljenih metod razlage in namena zakonodajalca, posebej za vsak podatek na dovoljenju ločeno.
  • 12.
    sodba III U 101/2011
    18.5.2012
    UN0020850
    ZMR-2 člen 13.
    morsko ribištvo - gospodarski ribolov - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - prenehanje samostojnega podjetnika posameznika
    Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožniku prenehal status samostojnega podjetnika posameznika. Glede na navedeno je v skladu s 3. alineo prvega odstavka 13. člena ZMR-2 dovoljenje tožniku za gospodarski ribolov prenehalo veljati, zato je tožena stranka utemeljeno izdala izpodbijano odločbo.
  • 13.
    sodba IV U 172/2011
    8.5.2012
    UC0030433
    ZSRib člen 28, 30, 30/3, 70. ZVO-1 člen 164, 164/4.
    koncesija - izvajanje ribiškega upravljanja - pogoji za pridobitev koncesije - izpolnjevanje razpisnih pogojev - prednostna pravica
    Ribolovni okoliš je nedeljiv, zato se koncesija podeljuje za celotno območje.

    Razlaga tožene stranke o podelitvi koncesije na podlagi prednostne pravice na podlagi 70. člena ZSRib je pravilna, ne glede na zemljiškoknjižno in dejansko lastništvo tožeče stranke zemljišč pod vodo in priobalnega pasu jezera. Določbo četrtega odstavka 164. člena ZVO-1 je namreč treba razlagati v povezavi s prvim odstavkom tega člena, ki pa določa drugačno dejansko in pravno stanje (gre za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine v lasti države), kot je obravnavana, v kateri gre za upravljanje z ribami, ki pa niso kot naravna dobrina v lasti države.

    Ugotavljanje pogojev iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib bi morala tožena stranka izvesti že po uradni dolžnosti, ne glede na to, da ti pogoji niso bili navedeni v javnem razpisu. Tožena stranka zato s tem, ko je dokazno presojala po končanem javnem razpisu predložene listine, ki se nanašajo na navedene pogoje, ni kršila določb javnega razpisa, ZSRib kot tudi ne določb Uredbe o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji.
  • 14.
    sodba I U 285/2011
    20.10.2011
    UL0005360
    ZSRib člen 4, 64. ZIN člen 32. ZV-1 člen 17, 18.
    inšpekcijski postopek - ukrep ribiškega inšpektorja - ribiško upravljanje z vodnim telesom - naravno javno dobro - grajeno javno dobro - protipravno ravnanje - obrazložitev odločbe
    Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način naj bi tožnica kršila določbo o ribiškem upravljanju, tj. kako je sama izvajala ribiško upravljanje in onemogočila ribiško upravljanje Zavodu za ribištvo. To pomeni, da inšpekcijski organ ni pojasnil za katero protipravno ravnanje tožnice naj bi sploh šlo in iz česa naj bi to izhajalo.

    Drugostopenjski organ je zavzel stališče, da je tožničino zemljišče zakonsko naravno javno dobro, pri tem pa ni pojasnil, na podlagi česa je ugotovil, da je vodno telo Kreda v splošni javni rabi in na voljo vsej družbi.
  • 15.
    sodba II U 325/2010
    21.9.2011
    UM0010837
    ZSlaR člen 5, 33.
    dovolitev priglašenih del - pogoji - ribolovne vode - sladkovodno ribištvo - ribiška pravica - dovolitev prehoda čez zemljišče - ribiškogojitveni načrt
    Zahteva, da mora biti za vse ribolovne vode izdelan ribiškogojitveni načrt, pomeni obveznost ribiških družin, da takšen načrt izdelajo, ne pomeni pa, da v primeru, da takšen načrt za neko ribolovno vodo morebiti ne bi bil izdelan, to ne bi bila več ribolovna voda.
  • 16.
    sklep IV U 61/2010
    6.9.2011
    UC0030251
    ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZSRib člen 28, 28/4.
    ribolov - disciplinski ukrep - prepoved ribolova - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - posamični upravni akt
    V obravnavani zadevi ne gre za odločbo, izdano v izvrševanju upravne funkcije, ali za odločbo, izdano v upravni zadevi, ker ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, temveč za izrek disciplinskega ukrepa, ki ga je ribiška družina izrekla tožniku v disciplinskem postopku.

    Ribiška družina ni nosilka javnih pooblastil v zvezi z izvajanjem disciplinskih postopkov. Javna pooblastila so sicer ribiški družini s koncesijskim aktom podeljena, vendar se nanašajo zgolj za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših.
  • 17.
    sodba IV U 1/2011
    20.4.2011
    UC0030201
    ZSRib člen 30, 30/3. Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji člen 4.
    koncesija - izvajanje ribiškega upravljanja - pogoji za pridobitev koncesije - izpolnjevanje razpisnih pogojev - pogoji, določeni v zakonu - prednostna pravica
    V zadevi izbora koncesionarja je sporno izpolnjevanje pogojev, ki niso bili objavljeni v javnem razpisu in ki jih tožena stranka ni niti ugotavljala. Sodišče v sporih glede izbire koncesionarja presojo ustreznosti ponudb prijaviteljev opravi zgolj z vidika spoštovanja pravil ZUP o celovitosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov in se ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih pogojev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (načelo delitve oblasti, 3. člen Ustave). To pomeni, da je presoja izpolnjevanja dejanskih pogojev, ključnih za izbiro koncesionarja, po posameznih ponudnikih zadržana. To stališče v obravnavanem primeru velja toliko bolj, ker tožena stranka izpolnjevanja vseh v zakonu določenih pogojev za izbiro koncesionarja ni ugotavljala.
  • 18.
    sodba III U 90/2009
    19.1.2010
    UN0020291
    ZV-1 člen 143, 143/1-3, 143/1-4, 143/2, 145.
    prenehanje koncesijske pogodbe - ugotovitvena odločba o prenehanju koncesije - neizpolnjevanje obveznosti iz koncesijske pogodbe - razdrtje koncesijske pogodbe - odvzem koncesije - prenehanje učinkovanja pogodbe o podelitvi koncesije
    Po 145. členu ZV-1 koncesijska pogodba zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ni razvezana na podlagi zakona, temveč jo koncedent lahko razdre. Voljo za razdrtje je v obravnavanem primeru koncendent izrazil z izjavo, oblikovano kot sklep. Izjava po pravilih obligacijskega prava učinkuje od trenutka, ko jo naslovnik prejme. Glede na to, da je tožena stranka tožeči stranki sklep poslala skupaj z odločbo, sodišče ugotavlja, da pogodba ob izdaji odločbe, s katero je tožena stranka ugotovila prenehanje koncesije, še ni bila razdrta, zato tožena stranka še ni imela podlage za ugotovitev, na katero bi lahko odločbo oprla. Odločba o ugotovitvi prenehanja koncesije je bila torej izdana preuranjeno.

    Odvzem koncesije, ki je urejen v 145. členu ZV-1, se razlikuje od razdrtja koncesijske pogodbe. Pri slednjem ne gre zgolj za kršitev pogodbe, pač pa za kršitev javnopravnih aktov, ki urejajo koncesijo. O odvzemu koncesije se vodi upravni postopek in odloči z upravno odločbo, medtem ko se o razdrtju koncesijske pogodbe ne odloča v upravnem postopku.

    Ker se koncesija, podeljena z odločbo, lahko izvršuje šele po sklenitvi koncesijske pogodbe, s prenehanjem pogodbe in v tej posledici ugotovitve, da je koncesija prenehala, izgubi pravni učinek tudi odločba o podelitvi koncesije.
  • 19.
    sodba U 1804/2001
    11.6.2003
    UL0000267
    ZVGLD člen 12, 12/2, 1, 3, 10, 12, 12/2, 1, 3, 10. ZSlaR člen 3, 3. ZUS člen 60/1-3, 60/2, 34, 34/1-6, 60, 19/2, 25, 25/3- 3, 3/1, 19, 19/1, 1, 1/2, 3, 60/1-3, 60/2, 34, 34/1-6, 60, 19/2, 25, 25/3- 3, 3/1, 19, 19/1, 1, 1/2, 3. ZON člen 137, 137/3, 138, 15, 15/1, 15/2, 14, 14/3, 14/6, 2, 2/3, 3, 137, 137/3, 138, 15, 15/1, 15/2, 14, 14/3, 14/6, 2, 2/3, 3. ZUP člen 214/1-5, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-4, 9, 142, 214, 214/1-5, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-4, 9, 142, 214. ZZZiv člen 4, 26, 26-5, 4, 26, 26-5.
    lastnost stranke v postopku - načelo sorazmernosti po ZON - pristojnost za izdajanje odločb o odvzemu živali iz habitata - res iudicata - načelo zaslišanja stranke
    Ker gre za upravno določbo, ki ustvarja neposredne pravne posledice za udeležence spora, in je izdana na podlagi konkretnih zakonskih predpisov, mora biti zato podvržena presoji zakonitosti v upravnem sporu. Ker tožena stranka ni sprejela udeležbe tožeče stranke v postopku, kar je razvidno tudi iz dejstva, da ji ni vročila odločbe, bi morala o tem izdati poseben sklep po določilu 142. člena ZUP. Določili 137. in 138. člena ZON sta specialni določbi in novejši določbi glede na določili 1. in 2. odstavka 19. člena ZUS in je v skladu z razlagalno metodo argumentum a coherentia treba šteti, da kasnejši in specialnejši predpis prevlada nad starejšim in splošnejšim predpisom. V zvezi s standardi obrazlaganja določb v povezavi z uporabo materialnega prava je pomembno tudi, da pristojni organ v primeru odvzema živali iz habitata upošteva načelo sorazmernosti iz Zakona o zaščiti živali in ZON.