PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2004218
ZP-1 člen 14, 15.ZOPOKD člen 4.ZPCP člen 101.
odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja - prekrški pravnih oseb -odgovornost odgovorne osebe - cestni prevoz - notranja kontrola - dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja podrejenih delavcev
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 4. člena ZOPOKD, ker je ustavilo postopek o prekršku na podlagi stališča, da je izključena odgovornost samostojnega podjetnika posameznika za prekršek, ker je odgovornost za nadzor nad pravilno obremenitvijo vozil "prenesel" na voznike.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004239
ZP-1 člen 12, 51, 51/2-1, 155, 155/1-8.
postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku in sankcije - kazenski postopek - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - hitri postopek - telesna poškodba, nastala z dejanjem - razlogi o odločilnih dejstvih
Zavrženje ovadbe za kaznivo dejanje zaradi pomanjkanja utemeljenosti suma nima učinka ne bis in idem in ne izključuje postopka o prekršku glede istega historičnega dogodka.
ZPP člen 112, 112/2.ZIZ člen 2, 2/1. ZIZ-F člen 7.ZS člen 99a. ZS-F člen 19.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - kdaj se postopek začne - dan prejema vloge pri sodišču - vlaganje predlogov za izvršbo na predpisanih obrazcih
Za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo denarne terjatve zakon izjeme od splošnega pravila, da je odločilen dan prejema vloge pri sodišču, ne določa. Zato se postopek začne, ko sodišče prejme upnikov predlog za izvršbo.
odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka – poškodba vojaka med vojaško vajo
Vrhovno sodišče je že v mnogih primerih zavzelo stališče, da določena dejavnost, ki sicer sama po sebi ni nevarna, lahko glede na okoliščine primera spremeni tveganje oziroma riziko nastanka škode v tolikšni meri, da jo je treba opredeliti za nevarno. Strm, skalnat, zasnežen in poledenel teren je povečal možnost zdrsov in s tem nastankov poškodb, vojaki pa so morali vajo izvesti v bojni opremi in čim hitreje (v tem je tudi smisel vojaškega urjenja). Tveganje se je torej spremenilo v tolikšni meri, da z normalno skrbnostjo in pravilno izvedbo vaje nevarnosti poškodb ni bilo mogoče preprečiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - otrok sodnice pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Tožnik, ki se je pritožil zoper sodbo prve stopnje, je sin sodnice - vodje civilnega oddelka višjega sodišča, ki je pristojno odločati o pritožbi. To dejstvo bi utegnilo pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja višjega sodišča o pritožbi.
ugotavljanje dejanskega stanja – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – obseg obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča nezgodno zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola
Dejstvo tožnikove alkoholiziranosti je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke. Glede na preprostost dejanskega substrata, skoncentriranega na nič več kot eno pravnorelevantno dejstvo, očitana neizvedba drugih dokaznih predlogov revidenta ne predstavlja nobene procesne kršitve.
V skladu z obstoječo sodno prakso iz določbe 360. člena ZPP izhaja, da je dolžnost pritožbenega sodišča opredeliti se le do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. A contrario se sodiščem v obrazložitvi ni treba opredeljevati do navedb, ki za sámo odločitev niso bistvene, zlasti če je o stališču sodišča do navedbe stranke mogoče sklepati že konkludentno.
predhodno vprašanje – ugovor prodane in izročene stvari – lastninska tožba - dobrovernost
Kupec, ki je stvar pridobil od lastnika, se v skladu s 93. členom SPZ lastnikovemu vrnitvenemu zahtevku lahko uspešno upre, če ima stvar v dobroverni lastniški posesti na podlagi veljavnega pravnega naslova. Prav (veljavna) prodajna pogodba pa je tisti pravni naslov, ki upravičuje kupčevo posest stvari. Stavljenje ugovora pomeni zgolj postavitev trditev o pravnorelevantnih dejstvih ali o materialnopravnih zaključkih, ki po mnenju stranke, ki se zahtevku upira, preprečujejo njegovo utemeljenost, izkaz oziroma ugotovitev njihove resničnosti ali obstoja pa je že cilj, končna posledica uspešno uveljavljenega ugovora, je torej že odločitev, da je ugovor z vsebino, kot se zatrjuje, utemeljen. Utemeljenost ugovora pa seveda ne more biti pogoj za njegovo uveljavljanje.
povrnitev nepremoženjske škode – kršitev osebnostnih pravic – pravno priznana škoda – duševne bolečine – odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ – uporaba člena 26 URS – prepozna in napačna vknjižba pravic v zemljiško knjigo – aktivna legitimacija - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Zaradi kršitve osebnostnih (nepremoženjskih) pravic je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino samo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode (primerjaj Boris Strohsack, Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti, Obligacijska razmerja II, ČZ Uradni list RS, Ljubljana 1990, stran 225). Poseg v osebnostne pravice sam po sebi torej v nobenem primeru ni pravno priznana škoda; predstavlja lahko le pravno relevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin. Ni namreč relevantno vsakršno duševno trpljenje, pač pa le tisto, ki izvira iz zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali pravice osebnosti ter smrti ali posebno hude invalidnosti bližnjega (200. in 201. člena ZOR).
Odgovornost države za škodo, ki jo povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem, temelji na določbi prvega odstavka 26. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Pravkar navedena ustavna norma pove, da država odgovarja za škodo, ki jo povzroči njen organ takrat, ko deluje kot oblast. Če te norme ne bi bilo, odgovornosti države za oblastveno ravnanje njenih organov ne bi bilo. Toda čeprav je določba 26. člena URS umeščena v oddelek o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, tja umeščene določbe pa se uporabljajo neposredno, jo je treba uporabljati v povezavi s splošnimi pravili odškodninskega prava.
ZPP člen 339, 360, 360/1. Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem člen 12, 14.ZOR člen 103.
neveljavnost prodajne pogodbe za nepremičnino – sklepčnost tožbe - oblikovalni tožbeni zahtevek – ničnost – promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči – predkupna pravica – obličnost – konvalidacija – ponovna prodaja nepremičnine - dobrovernost - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Občina je za območje, na katerem leži nepremičnina, ki je bila predmet prodaje, sprejela odlok o urbanističnem urejanju in zemljišča na tem območju predvidela za gradnjo vikend hišic, torej za zemljišča v zasebni lastnini. Občini je obenem pripadala prednostna pravica nakupa po 12. členu Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem. S tem, ko je sama v odloku zemljišča namenila za gradnjo individualnih počitniških hišic, je dala vnaprejšnje soglasje za takšno izrabo zemljišč, kar vključuje tudi prodajo nezazidanih stavbnih zemljišč v ta namen.
Tožnica je s prodajalcem že v letu 1975 sklenila veljavno pogodbo za nepremičnino, pogodba pa je bila tudi realizirana. Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko že izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm, zato utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti takšnega pravnega posla zoper nedobrovernega drugega kupca in obenem zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice na svoje ime. Dobrovernost ne pomeni zgolj zaupanja v zemljiškoknjižne podatke, temveč je pojem dobrovernosti širši. Pomeni tudi, da dobroverni ne ve, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno, ali povedano drugače, da mu ni znan obstoj pravice tretje osebe, ki se sicer vpisuje v zemljiško knjigo, vendar pa ni vpisana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS24198
ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/1.ZPKri člen 22, 22/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - revizija po Zakonu o popravi krivic - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - ugovor vesti
Določba 2. točke prvega odstavka 22. člena ZPKri o postopku revizije se ne uporablja za primere, ko kazenski zakon ni bil v skladu z načeli in pravili pravne države, ampak za konkretne primere, v katerih je bil kazenski zakon, ne glede na to, ali je bil ta v skladu z načeli pravne države, uporabljen v nasprotju s takimi načeli in pravili.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec v izjavi o odgovoru vrhovnega državnega tožilca na zahtevo za varstvo zakonitosti, podani po poteku trimesečnega roka za vložitev tega izrednega pravnega sredstva, ne more širiti razlogov, ki jih v zahtevi ni uveljavljal.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24200
ZKP člen 359, 359/1-7, 364, 364/6, 371, 371/1-11, 372, 372/1-5.KZ člen 41.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – obrazložitev sodbe – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – odškodnina – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – zakonski znak kaznivega dejanja – kvalifikatorna okoliščina – obteževalna okoliščina
Odločilnih dejstev, ki so zakonski znak kaznivega dejanja, to pa so tudi kvalifikatorni znaki kaznivega dejanja, načeloma ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine, če je njihova teža v okvirih "povprečnega" kaznivega dejanja te vrste, lahko pa se upošteva, kadar znatneje odstopa od povprečnega načina izvršitve kaznivega dejanja.
ZKP člen 525. Evropska konvencija o izročitvi člen 16.
začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora - državljan Republike BiH - izročitev
Pravno podlago za začasno odreditev pripora zoper državljana države, ki je podpisnica Evropske konvencije o izročitvi, predstavljata navedena konvencija in pa ZKP, saj zaprošena država o začasnem priporu odloča v skladu s svojim pravom.
Pri ugotavljanju obsojenčeve prezadolženosti oziroma nezmožnosti vračanja posojila pri kaznivem dejanju goljufije je sodišče glede obstoja obsojenčevega goljufivega namena smelo med drugim upoštevati tudi pravnomočne sodbe pravdnega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - vložitev pritožbe - vročitev odločbe - odločanje o več pritožbah zoper sklep o priporu pravnomočnost sklepa o odreditvi pripora
Če se rok za vložitev pritožbe zoper sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ne izteče za obdolženca in za zagovornika istega dne, rešuje pritožbeno sodišče posebej pritožbo tistega, ki je izpodbijani sklep prejel in se pritožil prvi, vendar pa z odločbo o tej pritožbi sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ne postane pravnomočen in kasnejše pritožbe obdolženca ali zagovornika pritožbeno sodišče ne more zavreči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24194
ZKP člen 257, 258, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-/11, 372/1-4, 395, 395/1, 424, 424/1.KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 258, 258/1.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - obstoj kaznivega dejanja - overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - listina - ponarejanje listin
Obsojenka izjave s ponarejenima podpisoma upravnemu organu ni predložila zato, da bi ta kot resnično potrdil določeno dejstvo, pomembno za dokazovanje v pravnem prometu, ampak je izjavo predložila kot dokazilo za svojo trditev v zahtevi za izdajo dovoljenja za izvedbo priglašenih del. Njeno dejanje torej izpolnjuje znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ, storjenega s predložitvijo listine, in ne overitve lažne vsebine po 258. členu KZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka -nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih -protispisnost
Razlaga prava, tudi če so razlogi o pravnem vprašanju protislovni (sami s seboj v nasprotju), ne more predstavljati kršitve po 11. točki prvega odstavka 371.
ZIZ člen 192, 193. SPZ člen 10, 49. ZZK-1 člen 8, 9, 150.
dolžnikova prodaja nepremičnine v izvršbi - prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – razpolagalna sposobnost - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o izročitvi nepremičnine – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Tožeča stranka je sicer lastniški posestnik spornega stanovanja, na njem pa zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prodajalcev ni mogla pridobiti lastninske pravice, zato je treba dati prednost toženi stranki – kupcu stanovanja v izvršilnem postopku, ki je na njem izvirno pridobila lastninsko pravico.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – sklenitev sodne poravnave
Očitek v pritožbi, ki implicira, da se je sodnica brez proučitve zadeve želela „rešiti spisa“ in s strankama opraviti „po kratkem postopku“, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča. Spričo dejstva, da ni v ničemer stvarno povezan z vsebino pritožbe, je njegov namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti.