ZOR člen 154, 154/2, 173.ZPP člen 41, 41/2, 350, 350/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – mokre stopnice – meje pritožbenega preizkusa – preskakovanje pravnih sredstev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da mokre stopnice same po sebi niso nevarna stvar. Lahko bi v posamičnem primeru postale nevarne zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej pravdni zadevi takega zaključka ne omogočajo.
Ponovno vračanje na zatrjevano drug vzrok tožnikovega padca, ki ni bil uveljavljan v pritožbi, pomeni tako imenovano preskakovanje pravnih sredstev in je zato neupoštevno.
spor o pristojnosti – izvršba – stalno bivališče dolžnika – kumulacija izvršilnih sredstev - ustalitev pristojnosti – začetek poslovanja Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Sodiščem so ti podatki potrebni predvsem zaradi vročanja sodnih pisanj. Podatek iz Centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem prebivališču, ki ga je Okrajno sodišče v Ljubljani pridobilo, zato v sporu o pristojnostni ne more biti odločilen.
Glede na podano odstopno izjavo je bilo pravilno ugotovljeno, da so nastali razlogi za prenehanje mandata županu na navedeni pravni podlagi. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odstop s funkcije enostranska izjava volje funkcionarja, da funkcije ne bo več opravljal, temeljni učinek odstopa s funkcije pa je, da osebi, ki je odstopila, preneha mandat.
V postopku za določitev zaščitene kmetije ogled nepremičnine v ZDKG ni predviden. Zato je upravni organ svojo odločitev pravilno oprl na podatke iz uradnih evidenc, kot to določa 4. člen ZDKG.
pravni interes za vložitev pritožbe – anatocizem – vrnitev posojila – višina dolga
Zoper sklep o popravi sodbe je dovoljena pritožba (1. odstavek 363. člena ZPP). Kljub temu pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za njeno vložitev. Ta se presoja po tem, ali bi se pritožnik lahko nadejal kakšne pravne koristi od odločitve sodišča o njegovi pritožbi.
Stranki ne smeta poljubno določati (z zastavno pogodbo ugotavljati) glavnice, saj bi s tem (lahko) obšli zakonsko prepoved anatocizma, čemur je tožena stranka ugovarjala že v postopku pa prvi stopnji.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog - posebni primeri plačilnega naloga
Možnost izdaje posebnega plačilnega naloga ne preprečuje, da bi se o prekrških s področij, navedenih v prvem odstavku 57. a člena ZP-1, odločalo s plačilnim nalogom po prvem odstavku 57. člena ZP-1, če so za to izpolnjeni v tem členu določeni zakonski pogoji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004270
ZP-1 člen 2, 2/2, 22, 22/4, 155, 155/1-8, 156, 156-4.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4. ZVCP člen 19, 19/1-59.
kršitev materialnih določb zakona – pravna kvalifikacija - časovna veljavnost zakona – meje sankcioniranja prekrškov – milejši predpis – voznik začetnik – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Če se materialnopravni predpis (med katere sodi tudi opredelitev pojma voznika začetnika) kasneje spremeni, ni mogoče uporabiti zakona, ki v času storitve prekrškov ni več veljal, saj zakon izjemo od pravila, da se uporabi predpis, ki je veljal v času storitve, zahteva le takrat, ko se predpis spremeni po storitvi prekrška in ko je spremenjeni predpis milejši.
Z uveljavitvijo ZGJS je vzdrževanje in varstvo cest postalo gospodarska javna služba, za zagotavljanje katerih skrbi Republik Slovenija ali lokalna skupnost (6. člen ZGJS). Ker gre v obravnavani zadevi za lokalne ceste, je javno službo za njihovo vzdrževanje dolžna zagotoviti občina.
PREKRŠKI - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS24203
ZPOmK člen 12, 12/2, 53. OZ člen15, 59, 59/1, 59/2.
koncentracija podjetij - priglasitev koncentracije - rok za priglasitev koncentracije - sklenitev pogodbe - pogoj - pogodba z odložnim pogojem
Udeleženci morajo koncentracijo priglasiti Uradu najpozneje en teden po sklenitvi pogodbe ali objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega interesa. Pomemben za presojo pravočasnosti priglasitve je datum sklenitve pogodbe, ne pa, kdaj je posel zaključen in ali ima pogodba tudi sestavine, potrebne za vpis v sodni register.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24175
ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6.
splošna pravila za odmero sankcije - omilitev sankcije - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Smisel omilitve stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu je, da se storilcu prekrška ne izreče stranska sankcija, ki ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004439
ZP-1-UPB3 člen 23, 23/4, 156, 156/1-5, 171. ZKP člen 426. ZVCP-1 člen 130, 130/4-d, 130/5.
postopek o prekršku - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s sprenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - kršitev materialnih določb zakona - izvršena sankcija
Izvršitev nezakonito izrečene sankcije ne odpravi nezakonitosti. Sankcijo, izrečeno v nasprotju z zakonom, je treba odpraviti.
prisilna izterjava globe – globa, določena s plačilnim nalogom – nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
V postopku o prekršku, o katerem je odločeno s plačilnim nalogom, ni predvidena nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.
sankcije za prekršek - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - prepoved vožnje motornega vozila - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilcu ni dopustno izreči tudi stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24204
ZP-1 člen 57, 169, 169/1.ZVCP-1 člen 69, 69/1, 242.
plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - neposredno ugotavljanje znakov prekrška - obremenitev vozila - skupna masa vozila
Pojem osebna zaznava v smislu prvega odstavka 57. člena ZP-1 na splošno pomeni, da uradna oseba prekrškovnega organa prekršek neposredno zazna s svojimi čutili. Zaznavanje (branje) napisanih podatkov kot tudi miselni proces (seštevanje), ki ga opravi policist, sodijo v ta okvir, saj gre za neposredno ugotavljanje odločilnega dejstva in prekrška, brez drugih dokaznih sredstev.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 31, 32, 33, 33/1.
priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja - kriteriji - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - Bruseljska uredba I - začasni ukrepi - pojem odločbe - dejanska vez med vsebino terjanega začasnega varstva in jurisdikcijo sodišča izvora.
Odločba, katere priznanje se predlaga, je nedvomno ukrep začasne narave. Ker iz nje izrecno ne izhaja, da bi bila pristojnost za njeno izdajo utemeljena s kakšno določbo Bruseljske uredbe, je treba sklepati, da je bila izdana na podlagi pravil o pristojnosti italijanskega prava. Določba 31. člena Bruseljske uredbe to izrecno dopušča: začasne ukrepe se lahko izdaja tudi mimo določb te uredbe o pristojnosti za odločanje o glavni stvari, po pravu države izvora. Vendar pa utegne biti priznanje v primeru tako utemeljene pristojnosti (drugače kot v primeru utemeljitve pristojnosti za izdajo začasne odredbe, izpeljane Ša majori od minusĆ iz pristojnosti po Bruseljski uredbi za odločitev o glavni stvari) omejeno, kar še zlasti velja, kadar je podana identiteta zahtevkov za začasno in vsebinsko (meritorno) varstvo. Tak primer je tudi predložena zadeva, kajti v njej si ni mogoče zamisliti, da se začasni ukrep na eni strani ter tožbeni zahtevek in odločitev o njem na drugi strani ne bi skladali. Neomejeno priznanje bi v takšnih primerih lahko obšlo pravila o pristojnosti za odločanje v glavni stvari, dozdevno začasno varstvo pa privedlo k trajni ureditvi spornega razmerja. Zato je Sodišče Evropskih skupnosti (SES) v svoji praksi predvidelo določene omejitve med katerimi je v konkretnem primeru po presoji Vrhovnega sodišča odločilen kriterij, ali obstoji dejanska vez med vsebino terjanega začasnega varstva in jurisdikcijo sodišča, ki naj bi zagotovilo to varstvo.
Ukrep za odpravo interference je očitno mogoče izvršiti le na območju domnevnega vira interference, v Republiki Sloveniji. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da sklep, katerega priznanje se predlaga, izrecno ni omejen po trajanju niti ne vsebuje drugih omejitev kot zagotovila, da se sporno razmerje ureja le začasno; poleg tega pa ni videti, da bi bilo opravljeno tehtanje interesov obeh udeleženk za primer, da predlagateljica v morebitnem meritornem postopku zoper nasprotno udeleženko ne bi uspela. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je navedena realna vez Italijanskega sodišča z izvršbo na slovenskem ozemlju prešibka, da bi sklep, katerega priznanje se predlaga, lahko prišteli k sodnim odločbam, ki se sicer priznavajo po Bruseljski uredbi.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 191, 191/2, 377, 490.OZ člen 376, 1060.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – vstop v pravdo – privoljenje pravdne stranke – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico
Izračun zamudnih obresti pokaže, da so te že mnogo pred 1. 1. 2002 dosegle in presegle glavnico. Zato so na podlagi določbe 376. člena v zvezi s 1060. členom OZ in v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 z dnem 1. 1. 2002 prenehale teči.
ZP člen 79, 79/2, 181, 181/2, 186, 186/2.URS člen 25.
obdolženec in njegova obramba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Pritožba je redno pravno sredstvo, katerega namen je predvsem v tem, da lahko obdolženec v postopku učinkovito brani svoje pravice oziroma pravne interese.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24205
ZP-1 člen 57, 156, 156-4, 171.ZKP člen 427.ZVCP-1 člen 190, 190/1-1, 190/5, 190/6. 1Šugman, Katja, Poligraf v kazenskem postopku, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 75. 2Isto tam, str. 76. 3Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 360.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - pogoji za udeležbo v prometu - potek veljavnosti prometnega dovoljenja
Zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati. Če pa nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani odločbi, odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1.