ZZPS člen 1, 1/2, 4, 4/1.SZ člen 113, 113/2, 117.ZDen člen 15.
prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami – ničnost pogodbe – obveznost prodaje nepremičnin po Stanovanjskem zakonu – aktivna legitimacija dedičev
Prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami iz ZZPS je bila podaljšana do uveljavitve ZDen. Zato je nična 19.11.1991 po določbah SZ sklenjena pogodba. Navedeni zakon s svojimi lastninsko-privatizacijskimi določbami ni odpravil prepovedi družbenopolitičnim skupnostim in družbeno-pravnim osebam iz ZZPS.
razlogi za revizijo – obseg revizijskega izpodbijanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev soglasja za prenos posestne meje v naravo po podatkih katastra – nagib - zmota
Glede na trditveno podlago tožeče stranke (da je bilo soglasje dano v zmoti glede strokovnosti druge toženke oziroma glede strokovnosti pri njej zaposlenega geometra, ki je opravil meritve in da je bila v zmoti, da ji je bila pokazana prava meja) in glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč (da tožeča stranka ni mogla biti v zmoti, saj so bile meritve opravljene strokovno in ji je bila pokazana prava, katastrska meja) je tožbeni zahtevek za razveljavitev danega soglasja neutemeljen. Nižji sodišči sta ob tem tudi pravilno presodili, da motivi oziroma nagibi (pričakovanja tožeče stranke, da bo ohranila enako površino nepremičnine) ne vplivajo na veljavnost danega soglasja.
Obe sodišči sta sprejeli oceno predlaganega dokaza, zavrnitev pa v zadostni meri utemeljili, sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, sodišče druge stopnje pa v sodbi, zato pravice obrambe niso bile kršene.
ukrep inšpektorja za jedrsko varnost - aktivna legitimacija državnega pravobranilca v upravnem sporu - škoda javne koristi
Za to, da se državnemu pravobranilcu prizna aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu, morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki jih določa drugi odstavek 18. člena ZUS. Kršen mora biti zakon. Zakon mora biti kršen v škodo javne koristi. Vsebino pojma škoda javne koristi je potrebno določiti glede na vsako konkretno situacijo tako, da se upoštevajo načela zakonskih predpisov, ki urejajo področje, iz katerega izhaja konkretna situacija.
menica - aval - datum dospelosti - datum izdaje - blanko menica - določnost višine menične zaveze - prekoračitev pooblastila - zastaranje
Pravilna je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnica imela pooblastilo izpolniti manjkajoče bistvene sestavine menice (datum izdaje, datum dospelosti in menični znesek), zato je kot datum izdaje menice lahko napisala katerikoli datum po svoji izbiri, po datumu izročitve menice. Ni namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, če upnik izpolni blanko menico v mejah narave posla, za katerega je bila le-ta izročena.
Tožnica s tožbo, s katero je uveljavljala stvarnopravni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ki jo je vložila 5.3.1990, ni mogla pretrgati zastaranja terjatve za denarno nadomestitev vrednosti njenih vlaganj (spričo odpadle podlage) v premoženje, ki vsaj po tožničini vrnitvi podarjenega ji idealnega deleža prvemu tožencu 24.1.1991 tudi zanjo evidentno ni moglo biti skupno v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR, temveč z njenega vidika le tuje.
ZKP člen 242, 364, 371, 371/1-11, 395, 395/1.ZPol člen 35a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava oseb - prepoznava po fotografijah - prepoznava pred policijo
Zapisnik o prepoznavi kot kriminalističnem opravilu ni formalen dokaz o prepoznavi; da pridobi formalno dokazno vrednost, je treba zaslišati osebo, ki je prepoznavo po fotografijah opravila.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010804
ZPP člen 7, 8, 212.SZ člen 117, 117/1.ZOR člen 66.
razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prosta presoja dokazov – razpravno načelo – pogodba z navideznim kupcem – dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem (tako imenovanim slamnatim kupcem) gre za pogodbeno razmerje med tremi osebami: prodajalcem, resničnim kupcem in navideznim kupcem. Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, da je zapustnica sklenila veljavno prodajno pogodbo za sporno stanovanje, da je kupnino plačala tožena stranka in da je med zapustnico in toženo stranko obstajal dogovor oziroma obligacijskopravna zaveza, da bo stanovanje samo formalno kupila zapustnica, nato pa bo lastništvo prenesla na toženo stranko, ki je bila tudi realizirana z „darilno“ pogodbo, pri sklepanju katere ni bilo darilnega namena, ni dvoma, da določbe ZD o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev. Ker o neodplačnosti sporne „darilne“ pogodbe oziroma o darilu ni mogoče govoriti in je bila ta zgolj sredstvo za uresničitev dogovora o prenosu lastništva na toženo stranko, je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Napak oporočiteljičine volje v pomenu določbe prvega odstavka 60. člena ZD ob napravi oporoke sodišči prve in druge stopnje resda nista ugotovili; vendar to ni v nikakršni opreki z ugotovitvijo sodišč prve in druge stopnje o okrnjenosti voljne komponente oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje v pomenu določb prvega in drugega odstavka 59. člena ZD, ki se presoja glede na osebna stanja oporočitelja (ne pa glede na učinke zunanjih dejavnikov v pomenu določb 60. člena istega zakona).
Po 95. členu ZMZPP mora vložnik zahteve za priznanje tuje sodne odločbe zahtevi priložiti to odločbo ali njen overjeni prepis in priložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma državnega organa o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Navedeno predstavlja pozitivno predpostavko, ki mora obstajati, da se tuja sodna odločba lahko prizna. Tej zahtevi pa predlagateljica ni zadostila.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - denominacija dinarja - glavna in postranske terjatve
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Postranske terjatve (kadar so tudi v procesni obliki, torej kot postranski procesni zahtevek) nimajo vpliva na vrednost spornega predmeta, tudi v primeru, če dosegajo ali presegajo glavni zahtevek.
ZOR člen 454.SPZ člen 23, 65, 65/2.ZZK-1 člen 15, 15/1, 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 41. ZTLR člen 13.ZPP člen 328, 339, 339/2-14.
pisna pomota v naslovu sodbe – sklepčnost tožbe – ugotovitev solastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine - razpolagalni in zavezovalni posel - domneva enakosti deležev – zemljiškoknjižno dovolilo – izpolnitev pogodbene obveznosti
Pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice je pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vknjižbe, razpolagalni pravni posel. Na nepremičninskem področju se ta v postopku vknjižbe dokazuje z zemljiškoknjižnim dovolilom ali s pravnomočno odločbo, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Prodajalec torej svojo obveznost izpolni tako, da nepogojno izjavi, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ker tožeča stranka ne trdi, da ji tožena stranka ne bi izstavila (ustreznega) zemljiškoknjižnega dovolila, ampak, da so bili izvirniki pogodbe izročeni drugemu kupcu, je obveznost tožene stranke z izpolnitvijo prenehala.
Izpolnjena sta oba pogoja za upravno izvršbo iz 291. člena ZUP, saj je odločba upravnega organa postala izvršljiva s pretekom roka za izpolnitev obveznosti, zaradi neizpolnitve naložene obveznosti pa je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZPP člen 95, 95/2.
revizija – dovoljenost – ugotovitev državljanstva – pavšalno zatrjevanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Odločilna dejstva v obravnavani zadevi so po presoji revizijskega sodišča tista, ki se nanašajo na utemeljenost obnove carinskega postopka, do teh pa se je prvostopenjsko sodišče v celoti opredelilo. Do nebistvenih navedb se prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba opredeljevati. Sodišče prve stopnje se je pravilno in zakonito poslužilo možnosti, ki mu jo9 daje drugi odstavek 67. člena ZUS (oziroma drugi odstavek 71. člena ZUS-1), ki uporabe te določbe v ničemer ne omejuje.
Kadar je nepremičnina, odvzeta v razlastitvenem postopku, del funkcionalne celote, ki jo preseka javna cesta, razlaščenec lahko predlaga zaradi poslabšanja svojega položaja tudi razlastitev preostalega dela (zemljišča).
Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča, da je toženec v skladu z dogovorom tožnici dolžan izstaviti potrdilo o plačilu kupnine, ker je bila dogovorjena tožničina izpolnitev pogodbe v celoti opravljena. Računska napaka v zvezi z zapisom zneska 84.774 DEM je za odločanje o zahtevku nebistvena, saj v ničemer ne posega v bistvene elemente prodajne pogodbe (stvar, ki se prodaja in dogovorjena cena).