Iz opisa dejanja v izreku sodbe izhaja očitek "preslepitve" kot aktivnega ravnanja obsojenca pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu (kot direktor gospodarske družbe je pri delavcih oškodovanca ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bodo pogodbene obveznosti izpolnjene in naročeno blago plačano, česar pa ni storil in je oškodovano družbo s tem preslepil in zapeljal, da so blago izročili) in so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije določno navedeni.
revizija - dovoljenost revizije - zavrženje tožbe - denacionalizacija - predhodno vprašanje ugotovitve državljanstva - vrednost izpodbijanega dela - zelo hude posledice za stranko
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Revidentka zgolj s trditvijo, da ima odločitev zanjo hude posledice, ni izpolnila pogoja za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Morala bi namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 40c, 40c/1, 100.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in dejstev, znanih sodišču, ne pa na podlagi poizvedb v Centralnem registru prebivalstva.
ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1, 209, 209/4, 339, 339/2-8.
preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku - upravičen razlog za preložitev naroka - bolezen stranke
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne pride v poštev. Zato se je strinjati z razlogovanjem v izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru bolniški stalež tožnici ni absolutno preprečeval, da bi sodišču predložila dokaz o svojem položaju.
Naslovnik pošiljke ni dvignil, kot je to razvidno iz pravilno sestavljenih vročilnic, zato je po 15-ih dneh nastopila fikcija, da je bilo pisanje tožniku vročeno. Zgolj zaradi okoliščin, v katerih naj bi tožnik v času vročanja živel, pa ni mogoče govoriti o pomoti pri vročanju.
ukrep inšpektorja za jedrsko varnost - aktivna legitimacija državnega pravobranilca v upravnem sporu - škoda javne koristi
Za to, da se državnemu pravobranilcu prizna aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu, morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki jih določa drugi odstavek 18. člena ZUS. Kršen mora biti zakon. Zakon mora biti kršen v škodo javne koristi. Vsebino pojma škoda javne koristi je potrebno določiti glede na vsako konkretno situacijo tako, da se upoštevajo načela zakonskih predpisov, ki urejajo področje, iz katerega izhaja konkretna situacija.
ZZPS člen 1, 1/2, 4, 4/1.SZ člen 113, 113/2, 117.ZDen člen 15.
prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami – ničnost pogodbe – obveznost prodaje nepremičnin po Stanovanjskem zakonu – aktivna legitimacija dedičev
Prepoved razpolaganja z nacionaliziranimi nepremičninami iz ZZPS je bila podaljšana do uveljavitve ZDen. Zato je nična 19.11.1991 po določbah SZ sklenjena pogodba. Navedeni zakon s svojimi lastninsko-privatizacijskimi določbami ni odpravil prepovedi družbenopolitičnim skupnostim in družbeno-pravnim osebam iz ZZPS.
razlogi za revizijo – obseg revizijskega izpodbijanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – razveljavitev soglasja za prenos posestne meje v naravo po podatkih katastra – nagib - zmota
Glede na trditveno podlago tožeče stranke (da je bilo soglasje dano v zmoti glede strokovnosti druge toženke oziroma glede strokovnosti pri njej zaposlenega geometra, ki je opravil meritve in da je bila v zmoti, da ji je bila pokazana prava meja) in glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč (da tožeča stranka ni mogla biti v zmoti, saj so bile meritve opravljene strokovno in ji je bila pokazana prava, katastrska meja) je tožbeni zahtevek za razveljavitev danega soglasja neutemeljen. Nižji sodišči sta ob tem tudi pravilno presodili, da motivi oziroma nagibi (pričakovanja tožeče stranke, da bo ohranila enako površino nepremičnine) ne vplivajo na veljavnost danega soglasja.
prodaja nepremičnine - pravni učinki pogodbe - dogovor o razdelitvi kupnine na enake dele - posledice neizpolnitve
Pravdni stranki kot prodajalca sta se naknadno dogovorili, da bo glede na prodajo enakih solastninskih deležev na koncu toženec tisti, ki bo tožniku doplačal razliko do polovice kupnine. Ker toženec, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme o drugačni vsebini dogovora ali o drugem razlogu za neutemeljenost tožbenega zahtevka, tega ni dokazal, mora dogovorjeno obveznost izpolniti.
menica - aval - datum dospelosti - datum izdaje - blanko menica - določnost višine menične zaveze - prekoračitev pooblastila - zastaranje
Pravilna je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnica imela pooblastilo izpolniti manjkajoče bistvene sestavine menice (datum izdaje, datum dospelosti in menični znesek), zato je kot datum izdaje menice lahko napisala katerikoli datum po svoji izbiri, po datumu izročitve menice. Ni namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, če upnik izpolni blanko menico v mejah narave posla, za katerega je bila le-ta izročena.
Tožnica s tožbo, s katero je uveljavljala stvarnopravni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR in ki jo je vložila 5.3.1990, ni mogla pretrgati zastaranja terjatve za denarno nadomestitev vrednosti njenih vlaganj (spričo odpadle podlage) v premoženje, ki vsaj po tožničini vrnitvi podarjenega ji idealnega deleža prvemu tožencu 24.1.1991 tudi zanjo evidentno ni moglo biti skupno v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR, temveč z njenega vidika le tuje.
Obe sodišči sta sprejeli oceno predlaganega dokaza, zavrnitev pa v zadostni meri utemeljili, sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, sodišče druge stopnje pa v sodbi, zato pravice obrambe niso bile kršene.
Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča, da je toženec v skladu z dogovorom tožnici dolžan izstaviti potrdilo o plačilu kupnine, ker je bila dogovorjena tožničina izpolnitev pogodbe v celoti opravljena. Računska napaka v zvezi z zapisom zneska 84.774 DEM je za odločanje o zahtevku nebistvena, saj v ničemer ne posega v bistvene elemente prodajne pogodbe (stvar, ki se prodaja in dogovorjena cena).
spor o pristojnosti – izvršba – stalno bivališče dolžnika – kumulacija izvršilnih sredstev - ustalitev pristojnosti – začetek poslovanja Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Sodiščem so ti podatki potrebni predvsem zaradi vročanja sodnih pisanj. Podatek iz Centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem prebivališču, ki ga je Okrajno sodišče v Ljubljani pridobilo, zato v sporu o pristojnostni ne more biti odločilen.
ZOR člen 154, 154/2, 173.ZPP člen 41, 41/2, 350, 350/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – mokre stopnice – meje pritožbenega preizkusa – preskakovanje pravnih sredstev – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da mokre stopnice same po sebi niso nevarna stvar. Lahko bi v posamičnem primeru postale nevarne zaradi specifičnih konkretnih okoliščin, vendar dejanske ugotovitve v tej pravdni zadevi takega zaključka ne omogočajo.
Ponovno vračanje na zatrjevano drug vzrok tožnikovega padca, ki ni bil uveljavljan v pritožbi, pomeni tako imenovano preskakovanje pravnih sredstev in je zato neupoštevno.