pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti - neupravičen promet z mamili
Če je utemeljen sum že ugotovljen s predhodnimi pravnomočnimi sklepi (sklep o uvedbi preiskave in podaljšanju pripora), v katerih je povzeta vsebina podatkov in dokazov, ki so odločilni za presojo njegovega obstoja, ni potrebno tega ponavljati v nadaljnjih sklepih o podaljšanjih pripora, temveč se opravi le presoja nadaljnjega obstoja utemeljenega suma.
lastnina – stvarna služnost poti – prenehanje služnosti – obseg preizkusa pravnomočne sodbe v postopku z revizijo – delno zavrženje revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil zavrnjen zahtevek tožnikov za ukinitev stvarne služnosti na podlagi ugotovitve, da je sporna služnostna trasa po podatkih katastra sestavni del parcele v lasti tožencev, da „sta služeče in gospodujoče zemljišče ista stvar“ in da torej stvarna služnost, ki naj bi bila ukinjena, ne obstaja.
V razlogih pravnomočne sodbe je pravilno poudarjen omejen obseg presoje lastništva: ne gre namreč za spor o lastništvu samih parcel (last tožnikov), temveč za spor o njunih mejah oziroma o prostorskem obsegu lastninske pravice strank. To pa je dejansko vprašanje (in torej ne „predhodno“, ki je vselej pravno vprašanje), s katerim se v postopku z revizijo spričo določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ni več mogoče ukvarjati.
ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo
Ker gre za nadaljevanje izvršbe z neposredno prisilitvijo proti tožeči stranki, ki ne spoštuje prepovedi tržnega inšpektorja, je imel upravni organ, glede na dejstvo, da obstoji izvršilni naslov, zoper tožečo stranko pa je bila dovoljena izvršba in ji je bila zagrožena denarna kazen, vso pravno podlago za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe za izterjavo že zagrožene denarne kazni.
davki in prispevki od izplačanih plač - plača v bonih
Če podjetje zaradi Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih v "gotovini" izplačuje samo zajamčene plače, preostanek do kolektivne pogodbe pa v bonih, mora od preostale plače v bonih odvesti davke in prispevke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Okoliščina, da je bila sedanja sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča prvotno pooblaščenka toženke kot nekdanja odvetnica, ne more vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnje naravne oziroma zakonite sodnice v obravnavanem primeru ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
dovoljenost revizije v sporu zaradi motenja posesti - revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Revizija je neutemeljena, ker sta nižji sodišči prvo revizijo tožnikov zaradi nedovoljenosti revizije v pravdi zaradi motenja posesti pravilno zavrgli.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako trditveno kot dokazno breme, da so v konkretnem primeru podani pogoji za dovoljenost revizije, na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti dovoliti niti voditi. Ker revidentka v reviziji ni izkazala nobenega izmed pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, saj je dovoljenost revizije utemeljila le s prepisom zakonskega besedila, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.
priposestvovanje služnosti - materialno procesno vodstvo in njegove meje - vloga sodišča - nepristranskost - vloga stranke - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti
Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna obveznost sodišča iz materialnega procesnega varstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem. Zahteva prvostopenjskega sodišča, naj toženka tisto, kar je izpovedala kot stranka o svojem ukrepanju zaradi tožničinega ravnanja, navede tudi kot strankino trditev, presegla zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Toženki bi s tem dejansko prekomerno pomagalo, saj bi ji dalo pravni nasvet, naj uveljavlja ugovor, zakaj vsaj v določenem obdobju ni šlo za pravno upoštevno neizvrševanje služnosti, tako pa naj bi po mnenju revidentke ravnalo celo v prisotnosti toženkinega odvetnika. Taka prekomerna pomoč stranki bi lahko utemeljeno vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla tudi v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Napak oporočiteljičine volje v pomenu določbe prvega odstavka 60. člena ZD ob napravi oporoke sodišči prve in druge stopnje resda nista ugotovili; vendar to ni v nikakršni opreki z ugotovitvijo sodišč prve in druge stopnje o okrnjenosti voljne komponente oporočiteljičine sposobnosti za razsojanje v pomenu določb prvega in drugega odstavka 59. člena ZD, ki se presoja glede na osebna stanja oporočitelja (ne pa glede na učinke zunanjih dejavnikov v pomenu določb 60. člena istega zakona).
Po 95. členu ZMZPP mora vložnik zahteve za priznanje tuje sodne odločbe zahtevi priložiti to odločbo ali njen overjeni prepis in priložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma državnega organa o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Navedeno predstavlja pozitivno predpostavko, ki mora obstajati, da se tuja sodna odločba lahko prizna. Tej zahtevi pa predlagateljica ni zadostila.
ZKP člen 242, 364, 371, 371/1-11, 395, 395/1.ZPol člen 35a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - prepoznava oseb - prepoznava po fotografijah - prepoznava pred policijo
Zapisnik o prepoznavi kot kriminalističnem opravilu ni formalen dokaz o prepoznavi; da pridobi formalno dokazno vrednost, je treba zaslišati osebo, ki je prepoznavo po fotografijah opravila.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010804
ZPP člen 7, 8, 212.SZ člen 117, 117/1.ZOR člen 66.
razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prosta presoja dokazov – razpravno načelo – pogodba z navideznim kupcem – dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem (tako imenovanim slamnatim kupcem) gre za pogodbeno razmerje med tremi osebami: prodajalcem, resničnim kupcem in navideznim kupcem. Ob dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč, da je zapustnica sklenila veljavno prodajno pogodbo za sporno stanovanje, da je kupnino plačala tožena stranka in da je med zapustnico in toženo stranko obstajal dogovor oziroma obligacijskopravna zaveza, da bo stanovanje samo formalno kupila zapustnica, nato pa bo lastništvo prenesla na toženo stranko, ki je bila tudi realizirana z „darilno“ pogodbo, pri sklepanju katere ni bilo darilnega namena, ni dvoma, da določbe ZD o prikrajšanju nujnega deleža ne pridejo v poštev. Ker o neodplačnosti sporne „darilne“ pogodbe oziroma o darilu ni mogoče govoriti in je bila ta zgolj sredstvo za uresničitev dogovora o prenosu lastništva na toženo stranko, je zavrnitev tožbenega zahtevka pravilna.
ZOR člen 454.SPZ člen 23, 65, 65/2.ZZK-1 člen 15, 15/1, 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 41. ZTLR člen 13.ZPP člen 328, 339, 339/2-14.
pisna pomota v naslovu sodbe – sklepčnost tožbe – ugotovitev solastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine - razpolagalni in zavezovalni posel - domneva enakosti deležev – zemljiškoknjižno dovolilo – izpolnitev pogodbene obveznosti
Pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice je pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vknjižbe, razpolagalni pravni posel. Na nepremičninskem področju se ta v postopku vknjižbe dokazuje z zemljiškoknjižnim dovolilom ali s pravnomočno odločbo, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Prodajalec torej svojo obveznost izpolni tako, da nepogojno izjavi, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Ker tožeča stranka ne trdi, da ji tožena stranka ne bi izstavila (ustreznega) zemljiškoknjižnega dovolila, ampak, da so bili izvirniki pogodbe izročeni drugemu kupcu, je obveznost tožene stranke z izpolnitvijo prenehala.
Izpolnjena sta oba pogoja za upravno izvršbo iz 291. člena ZUP, saj je odločba upravnega organa postala izvršljiva s pretekom roka za izpolnitev obveznosti, zaradi neizpolnitve naložene obveznosti pa je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZPP člen 95, 95/2.
revizija – dovoljenost – ugotovitev državljanstva – pavšalno zatrjevanje - odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev. Po presoji vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - denominacija dinarja - glavna in postranske terjatve
Pri določitvi vrednosti spornega predmeta se upošteva le vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP). Postranske terjatve (kadar so tudi v procesni obliki, torej kot postranski procesni zahtevek) nimajo vpliva na vrednost spornega predmeta, tudi v primeru, če dosegajo ali presegajo glavni zahtevek.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Materialni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, da obdolženčeva navzočnost ni nujna, je bil izpolnjen, saj je bil obdolženec seznanjen z vsebino očitka državnega tožilca že pred zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom, sodeloval je pri zaslišanju izvedenca, katerega mnenje je bilo na glavni obravnavi v soglasju s strankami prebrano, navzoč pa je bil tudi pri izvedbi ostalih dokazov, na katere je sodišče oprlo sodbo.
ZTLR člen 31, 31/1.SPZ člen 64, 64/2. ZTVCP člen 2. ZVCP člen 176, 216. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (1989) člen 2. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (2001) člen 2.ZOR člen 154, 154/1.
pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – uradna evidenca motornih vozil – javna knjiga – publicitetni učinek - začasna odredba o prepovedi odtujitve
Ob izkazani dobri veri je druga toženka na osebnem avtomobilu, ki je premična stvar, s sklenitvijo kupne pogodbe in izročitvijo avtomobila pridobila lastninsko pravico, čeprav je avto pridobila od nelastnika, torej A. d.o.o., M., ker ta v okviru svoje dejavnosti, razvidne iz imena, take stvari daje v promet.
Začasna odredba o prepovedi odtujitve avtomobila, opisana v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, ni vplivala na dobrovernost kupca, ker tak vpis nima publicitetnega učinka, saj ne gre za javno knjigo. Toženkina nadaljnja uporaba avtomobila tudi po prejemu tožbe ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu odškodninskega delikta.