Sodišče prve stopnje je obravnavalo tožbo prvotožnice in drugotožnice, s katerima je bila izpodbijana ista odločba tožene stranke. Tožbo drugotožnice je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo, vendar je hkrati ugodilo tožbi prvotožeče stranke in odpravilo izpodbijano odločbo. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje tako pomeni tudi največjo korist za drugotožnico, saj je odločba tožene stranke, ki jo je tudi sama izpodbijala s tožbo, v celoti odpravljena. Zato drugotožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, saj z revizijo ne more doseči zase ugodnejše rešitve oziroma si ne more izboljšati svojega položaja po tožbi, s katero je uveljavljala le odpravo odločbe tožene stranke.
Ker tožnik sodne takse ob vložitvi tožbe ni plačal, kar v zadevi ni sporno, ampak je takso za tožbo plačal šele po prejetem opominu, je skladno z določbami ZST dolžan plačati sodno takso tudi za opomin.
Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Zato je pravilna zadržanost sodišča v primerih, ko odloča o obstoju izvenzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Tožeča stranka je sodnica pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Celju, zato bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
pripor - odreditev pripora - pogoji za pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni potrebno, da so kumulativno podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave in ena objektivne narave, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost ponovitve določenega, specifičnega kaznivega dejanja, pri čemer zadošča tudi nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja, če gre za kaznivo dejanje, ki hudo ogroža varnost ljudi.
ZDen člen 88.ZPP člen 181, 181/3.ZOR člen 154, 154/1.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve – prodaja nepremičnine - odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek – predhodno vprašanje
Posledica protipravnega razpolaganja z nepremičninama z aneksom z dne 31.1.1995 je, da je tožeči stranki onemogočena vrnitev nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009944
ZMZ člen 56, 57.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 52.
azil - ponovna prošnja - mednarodna zaščita - nova dejstva in okoliščine - trditveno in dokazno breme - glavna obravnava
Za dovolitev ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite in njeno vsebinsko obravnavanje ne zadošča zgolj sklicevanje na nova dejstva in okoliščine, ampak mora tisti, ki vloži ponovno prošnjo, sam predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ker tožnik za zatrjevana dejstva ni predložil nobenih dokazov, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je njegovo prošnjo zavrgla.
davek na dodano vrednost - DDV - prometni davek - finančni leasing
Pri prehodu iz sistema prometnega davka na davek na sistem dodana vrednost (DDV) se je spremenila davčna obravnava finančnega leasinga. Po ZPD se je ta obdavčeval kot promet storitev, po ZDDV pa se obdavčuje kot promet blaga. Na podlagi 3. odstavka 72. člena ZDDV morajo dajalci finančnega leasinga, ki so pogodbe o tej vrsti leasinga sklenili še v času veljavnosti ZPD (pred 1.7.1999), te pa se bodo iztekle po uveljavitvi ZDDV, plačati prometni davek po stopnjah iz ZPD, ob poplačilu terjatev, v petih dneh po prejemu plačila, vendar najkasneje do 30.6.2000. Do tega datuma morajo davčni zavezanci - dajalci finančnega leasinga plačati prometni davek po ZPD, tudi če se pogodbe o finančnem leasingu še niso iztekle do tega datuma.
ZTLR člen 31, 31/1.SPZ člen 64, 64/2. ZTVCP člen 2. ZVCP člen 176, 216. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (1989) člen 2. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (2001) člen 2.ZOR člen 154, 154/1.
pridobitev lastninske pravice od nelastnika – premična stvar – uradna evidenca motornih vozil – javna knjiga – publicitetni učinek - začasna odredba o prepovedi odtujitve
Ob izkazani dobri veri je druga toženka na osebnem avtomobilu, ki je premična stvar, s sklenitvijo kupne pogodbe in izročitvijo avtomobila pridobila lastninsko pravico, čeprav je avto pridobila od nelastnika, torej A. d.o.o., M., ker ta v okviru svoje dejavnosti, razvidne iz imena, take stvari daje v promet.
Začasna odredba o prepovedi odtujitve avtomobila, opisana v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, ni vplivala na dobrovernost kupca, ker tak vpis nima publicitetnega učinka, saj ne gre za javno knjigo. Toženkina nadaljnja uporaba avtomobila tudi po prejemu tožbe ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu odškodninskega delikta.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti
Materialni pogoj za sojenje v nenavzočnosti, da obdolženčeva navzočnost ni nujna, je bil izpolnjen, saj je bil obdolženec seznanjen z vsebino očitka državnega tožilca že pred zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom, sodeloval je pri zaslišanju izvedenca, katerega mnenje je bilo na glavni obravnavi v soglasju s strankami prebrano, navzoč pa je bil tudi pri izvedbi ostalih dokazov, na katere je sodišče oprlo sodbo.
Iz opisa dejanja v izreku sodbe izhaja očitek "preslepitve" kot aktivnega ravnanja obsojenca pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki je imelo za posledico nastanek škode drugemu (kot direktor gospodarske družbe je pri delavcih oškodovanca ustvaril zmotno predstavo z lažno zavezo, da bodo pogodbene obveznosti izpolnjene in naročeno blago plačano, česar pa ni storil in je oškodovano družbo s tem preslepil in zapeljal, da so blago izročili) in so vsi zakonski znaki kaznivega dejanja poslovne goljufije določno navedeni.
revizija - dovoljenost revizije - zavrženje tožbe - denacionalizacija - predhodno vprašanje ugotovitve državljanstva - vrednost izpodbijanega dela - zelo hude posledice za stranko
Revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Revidentka zgolj s trditvijo, da ima odločitev zanjo hude posledice, ni izpolnila pogoja za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Morala bi namreč navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1, 209, 209/4, 339, 339/2-8.
preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku - upravičen razlog za preložitev naroka - bolezen stranke
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov ne pride v poštev. Zato se je strinjati z razlogovanjem v izpodbijanem sklepu, da v konkretnem primeru bolniški stalež tožnici ni absolutno preprečeval, da bi sodišču predložila dokaz o svojem položaju.
Naslovnik pošiljke ni dvignil, kot je to razvidno iz pravilno sestavljenih vročilnic, zato je po 15-ih dneh nastopila fikcija, da je bilo pisanje tožniku vročeno. Zgolj zaradi okoliščin, v katerih naj bi tožnik v času vročanja živel, pa ni mogoče govoriti o pomoti pri vročanju.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 40c, 40c/1, 100.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in dejstev, znanih sodišču, ne pa na podlagi poizvedb v Centralnem registru prebivalstva.
prodaja nepremičnine - pravni učinki pogodbe - dogovor o razdelitvi kupnine na enake dele - posledice neizpolnitve
Pravdni stranki kot prodajalca sta se naknadno dogovorili, da bo glede na prodajo enakih solastninskih deležev na koncu toženec tisti, ki bo tožniku doplačal razliko do polovice kupnine. Ker toženec, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme o drugačni vsebini dogovora ali o drugem razlogu za neutemeljenost tožbenega zahtevka, tega ni dokazal, mora dogovorjeno obveznost izpolniti.