Državni tožilec sme spremeniti obtožnico tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je imel ob vložitvi obtožnice in ne le zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih, na glavni obravnavi izvedenih dokazov.
pokojninska osnova - starostna pokojnina - podatki matične evidence
Če v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija iz razlogov smotrnosti – dvom v nepristranskost sodišča
Tožnik je mnenja navrgel brez kakšne določnejše utemeljitve. Z njimi zato že iz tega razloga ne more utemeljiti svoje zahteve, ki je po vsebini predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZDR člen 245. ZTPDR člen 86, 87. ZDR (1990) člen 112, 115.OZ člen 112.ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 377.
plačilo razlike plače - kolektivni akt - razveza sporazuma o plači - vmesna sodba - dovoljenost revizije – formalno sosporništvo – zavrženje revizije
Stranke sporazuma o plači – trije sindikati in delodajalec – se niso dogovorile o načinu prenehanja veljavnosti sporazuma in se pri njegovi sklenitvi niso sklicevale na norme, ki urejajo kolektivna delovna razmerja. V zvezi z razvezo sporazuma je zato uporabiti določbe OZ, predvsem 112. do 115. člena. Razveza ni pravno pravilna, ker je bila naslovljena na svet delavcev, ki ni bil stranka v sporazumu. Delodajalec bi moral, ker nasprotna stranka ni pristala na spremembo sporazuma, njegovo razvezo zahtevati pred sodiščem, česar pa ni storil.
Pri vmesni sodbi velja načelo, da je dovoljenost revizije v zvezi s posameznimi tožbenimi zahtevki, če gre za formalno sosporništvo, presojati glede na vsak posamezen zahtevek.
ZVisS člen 32, 35, 49. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 18, 24, 24/2. ZUS člen 1, 3, 16.ZUS-1 člen 1, 2, 22.ZPP člen 17, 18.
določitev nosilca in izvajalca predmeta – stvarna pristojnost
Tudi po presoji vrhovnega sodišča niti izpodbijani sklep Senata Fakultete niti odločitev kolegija, ki je v tej zadevi osnovni akt, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo in je bila ta z izpodbijanim sklepom Senata zavrnjena, nista niti upravna akta (2. odstavek 1. člena ZUS), saj z njima ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava (1. odstavek 3. člena ZUS v zvezi z 2. členom ZUP), niti posamična akta, s katerima bi se posegalo v ustavne pravice tožnika (3. odstavek 1. člena ZUS).
Tako odločitev kolegija kot odločitev Senata, sta tudi po presoji vrhovnega sodišča po svoji naravi le akta organizacijske narave, torej akta poslovanja. Z njima ni bilo poseženo v tožnikove pravice, ki so bile tedaj urejene s pogodbo o zaposlitvi z dne 27.12.2004, iz katere pa izhaja, da je bila na tožnikovo željo sklenjena za določen čas, to je od 1.12.2004 do 30.9.2005, do konca študijskega leta (2004/2005, opomba sodišča) v odvisnosti od poteka študijskega procesa na Fakulteti (2. člen pogodbe), pri čemer je bilo to delovno razmerje sklenjeno za delovno mesto visokošolskega učitelja – docenta (1. člen pogodbe), in sicer za krajši kot poln delovni čas (3. člen pogodbe).
ZUS-1 člen 2, 3, 32, 32/4, 32/6, 36, 36/1-4, 36/1-6.ZASP člen 157.e, 157.f.ZDU-1 člen 30.
imenovanju in razrešitvi predsednika in članov sveta za avtorsko pravo – politična diskrecija - upravni akt – stvarna pristojnost
Po določbi 3. člena ZUS-1 niso upravni akti tiste odločitve, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost
Tožeča stranka je sodnica pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Celju, zato bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
pripor - odreditev pripora - pogoji za pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Za obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ni potrebno, da so kumulativno podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave in ena objektivne narave, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost ponovitve določenega, specifičnega kaznivega dejanja, pri čemer zadošča tudi nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja, če gre za kaznivo dejanje, ki hudo ogroža varnost ljudi.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo tožbo prvotožnice in drugotožnice, s katerima je bila izpodbijana ista odločba tožene stranke. Tožbo drugotožnice je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo, vendar je hkrati ugodilo tožbi prvotožeče stranke in odpravilo izpodbijano odločbo. Sprejeta odločitev sodišča prve stopnje tako pomeni tudi največjo korist za drugotožnico, saj je odločba tožene stranke, ki jo je tudi sama izpodbijala s tožbo, v celoti odpravljena. Zato drugotožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, saj z revizijo ne more doseči zase ugodnejše rešitve oziroma si ne more izboljšati svojega položaja po tožbi, s katero je uveljavljala le odpravo odločbe tožene stranke.
ZOR člen 154, 154/2, 177.URS člen 22.ZSOS člen 218, 218/2.ZPP člen 61.UZITUL člen 1, 13.ZObr člen 19, 19/1.
povrnitev škode - služenje vojaškega roka v JLA - odgovornost države - pasivna legitimacija Republike Slovenije - državljanstvo oškodovanca - poškodba vojaka na vojaški vaji - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - skok čez tarzanko
Državljanstvo ni utemeljen razlog za razlikovanje med oškodovanci pri presoji odgovornosti RS za škodo, ki je pred njeno osamosvojitvijo na njenem ozemlju nastala vojaškim obveznikom tedaj skupne zvezne vojske in je zanjo do osamosvojitve odgovarjala federacija kot njena pravna prednica, odškodninska tožba pa je bila pred osamosvojitvijo pravilno vložena pred slovenskim sodiščem.
Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Zato je pravilna zadržanost sodišča v primerih, ko odloča o obstoju izvenzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.
Ker tožnik sodne takse ob vložitvi tožbe ni plačal, kar v zadevi ni sporno, ampak je takso za tožbo plačal šele po prejetem opominu, je skladno z določbami ZST dolžan plačati sodno takso tudi za opomin.
ZDen člen 88.ZPP člen 181, 181/3.ZOR člen 154, 154/1.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve – prodaja nepremičnine - odškodnina – vmesni ugotovitveni zahtevek – predhodno vprašanje
Posledica protipravnega razpolaganja z nepremičninama z aneksom z dne 31.1.1995 je, da je tožeči stranki onemogočena vrnitev nepremičnin v naravi v denacionalizacijskem postopku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009944
ZMZ člen 56, 57.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 52.
azil - ponovna prošnja - mednarodna zaščita - nova dejstva in okoliščine - trditveno in dokazno breme - glavna obravnava
Za dovolitev ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite in njeno vsebinsko obravnavanje ne zadošča zgolj sklicevanje na nova dejstva in okoliščine, ampak mora tisti, ki vloži ponovno prošnjo, sam predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek. Ker tožnik za zatrjevana dejstva ni predložil nobenih dokazov, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je njegovo prošnjo zavrgla.
davek na dodano vrednost - DDV - prometni davek - finančni leasing
Pri prehodu iz sistema prometnega davka na davek na sistem dodana vrednost (DDV) se je spremenila davčna obravnava finančnega leasinga. Po ZPD se je ta obdavčeval kot promet storitev, po ZDDV pa se obdavčuje kot promet blaga. Na podlagi 3. odstavka 72. člena ZDDV morajo dajalci finančnega leasinga, ki so pogodbe o tej vrsti leasinga sklenili še v času veljavnosti ZPD (pred 1.7.1999), te pa se bodo iztekle po uveljavitvi ZDDV, plačati prometni davek po stopnjah iz ZPD, ob poplačilu terjatev, v petih dneh po prejemu plačila, vendar najkasneje do 30.6.2000. Do tega datuma morajo davčni zavezanci - dajalci finančnega leasinga plačati prometni davek po ZPD, tudi če se pogodbe o finančnem leasingu še niso iztekle do tega datuma.
ZD člen 120, 120/3.OZ člen 1060.ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/1, 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe
Ker sodišči nista ugotovili, da bi toženka kršila svoje pogodbene obveznosti, sta pravilno zaključili, da niso podani razlogi za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24199
ZKP člen 18, 18/1, 149a, 149a/5, 149a/9, 369, 369/4, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 310, 310/1.URS člen 25, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov - novi dokazi v pritožbi - presoja pritožbenih navedb - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - odreditev ukrepa - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga stranka, temveč v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Pridobitev državljanstva na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona izrecno veže na dejansko življenje v Sloveniji, za kar pa ni mogoče šteti bivanja ob vikendih v lastni nepremičnini, čeprav je to pogosto.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010479
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/2.ZOR člen 47, 70.ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 182, 182/3, 377.
odpoved dediščini - izjava o odstopu dednega deleža pred izdajo sklepa o dedovanju - izjava o odstopu dednega deleža pred delitvijo zapuščine - oblika izjave - ničnost izjave - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odpoved dediščini v korist določenega sodediča vsebinsko pomeni izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Če je podana pred izdajo sklepa o dedovanju, zanjo ni predpisana posebna oblika. Za kasneje podano izjavo, vendar pred delitvijo zapuščine, je v zakonu predpisana posebna oblika zato, ker dedič z njo posega v že pravnomočen sklep o dedovanju.