pokojninska osnova - starostna pokojnina - podatki matične evidence
Če v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - poskusno delo
Določbe 4. odstavka 125. člena ZDR, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusne dobe, ni mogoče razlagati tako, da rok za odpoved poteče zadnji dan poskusnega dela. Ob negativni oceni poskusnega dela z dnevom poteka poskusne dobe dejansko šele nastane razlog za izredno odpoved.
Ali zagovor delavca lahko vpliva na začetek teka subjektivnega roka za odpoved je odvisno od tega, ali je obstoj zakonskega odpovednega razloga lahko odvisen od vsebine oziroma rezultata zagovora delavca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija iz razlogov smotrnosti – dvom v nepristranskost sodišča
Tožnik je mnenja navrgel brez kakšne določnejše utemeljitve. Z njimi zato že iz tega razloga ne more utemeljiti svoje zahteve, ki je po vsebini predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZDR člen 245. ZTPDR člen 86, 87. ZDR (1990) člen 112, 115.OZ člen 112.ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 377.
plačilo razlike plače - kolektivni akt - razveza sporazuma o plači - vmesna sodba - dovoljenost revizije – formalno sosporništvo – zavrženje revizije
Stranke sporazuma o plači – trije sindikati in delodajalec – se niso dogovorile o načinu prenehanja veljavnosti sporazuma in se pri njegovi sklenitvi niso sklicevale na norme, ki urejajo kolektivna delovna razmerja. V zvezi z razvezo sporazuma je zato uporabiti določbe OZ, predvsem 112. do 115. člena. Razveza ni pravno pravilna, ker je bila naslovljena na svet delavcev, ki ni bil stranka v sporazumu. Delodajalec bi moral, ker nasprotna stranka ni pristala na spremembo sporazuma, njegovo razvezo zahtevati pred sodiščem, česar pa ni storil.
Pri vmesni sodbi velja načelo, da je dovoljenost revizije v zvezi s posameznimi tožbenimi zahtevki, če gre za formalno sosporništvo, presojati glede na vsak posamezen zahtevek.
ZUS-1 člen 2, 3, 32, 32/4, 32/6, 36, 36/1-4, 36/1-6.ZASP člen 157.e, 157.f.ZDU-1 člen 30.
imenovanju in razrešitvi predsednika in članov sveta za avtorsko pravo – politična diskrecija - upravni akt – stvarna pristojnost
Po določbi 3. člena ZUS-1 niso upravni akti tiste odločitve, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.
ZVisS člen 32, 35, 49. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov člen 6, 7, 18, 24, 24/2. ZUS člen 1, 3, 16.ZUS-1 člen 1, 2, 22.ZPP člen 17, 18.
določitev nosilca in izvajalca predmeta – stvarna pristojnost
Tudi po presoji vrhovnega sodišča niti izpodbijani sklep Senata Fakultete niti odločitev kolegija, ki je v tej zadevi osnovni akt, zoper katerega je tožnik vložil pritožbo in je bila ta z izpodbijanim sklepom Senata zavrnjena, nista niti upravna akta (2. odstavek 1. člena ZUS), saj z njima ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava (1. odstavek 3. člena ZUS v zvezi z 2. členom ZUP), niti posamična akta, s katerima bi se posegalo v ustavne pravice tožnika (3. odstavek 1. člena ZUS).
Tako odločitev kolegija kot odločitev Senata, sta tudi po presoji vrhovnega sodišča po svoji naravi le akta organizacijske narave, torej akta poslovanja. Z njima ni bilo poseženo v tožnikove pravice, ki so bile tedaj urejene s pogodbo o zaposlitvi z dne 27.12.2004, iz katere pa izhaja, da je bila na tožnikovo željo sklenjena za določen čas, to je od 1.12.2004 do 30.9.2005, do konca študijskega leta (2004/2005, opomba sodišča) v odvisnosti od poteka študijskega procesa na Fakulteti (2. člen pogodbe), pri čemer je bilo to delovno razmerje sklenjeno za delovno mesto visokošolskega učitelja – docenta (1. člen pogodbe), in sicer za krajši kot poln delovni čas (3. člen pogodbe).
pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti - neupravičen promet z mamili
Če je utemeljen sum že ugotovljen s predhodnimi pravnomočnimi sklepi (sklep o uvedbi preiskave in podaljšanju pripora), v katerih je povzeta vsebina podatkov in dokazov, ki so odločilni za presojo njegovega obstoja, ni potrebno tega ponavljati v nadaljnjih sklepih o podaljšanjih pripora, temveč se opravi le presoja nadaljnjega obstoja utemeljenega suma.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24199
ZKP člen 18, 18/1, 149a, 149a/5, 149a/9, 369, 369/4, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 310, 310/1.URS člen 25, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - prosta presoja dokazov - novi dokazi v pritožbi - presoja pritožbenih navedb - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - odreditev ukrepa - kršitev kazenskega zakona - nedovoljena proizvodnja in promet orožja
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga stranka, temveč v skladu z načelom proste presoje dokazov samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0010479
ZD člen 136, 136/2, 146, 146/2.ZOR člen 47, 70.ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 182, 182/3, 377.
odpoved dediščini - izjava o odstopu dednega deleža pred izdajo sklepa o dedovanju - izjava o odstopu dednega deleža pred delitvijo zapuščine - oblika izjave - ničnost izjave - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odpoved dediščini v korist določenega sodediča vsebinsko pomeni izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Če je podana pred izdajo sklepa o dedovanju, zanjo ni predpisana posebna oblika. Za kasneje podano izjavo, vendar pred delitvijo zapuščine, je v zakonu predpisana posebna oblika zato, ker dedič z njo posega v že pravnomočen sklep o dedovanju.
ZD člen 120, 120/3.OZ člen 1060.ZPP člen 286, 286/2, 339, 339/1, 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe
Ker sodišči nista ugotovili, da bi toženka kršila svoje pogodbene obveznosti, sta pravilno zaključili, da niso podani razlogi za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Pridobitev državljanstva na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona izrecno veže na dejansko življenje v Sloveniji, za kar pa ni mogoče šteti bivanja ob vikendih v lastni nepremičnini, čeprav je to pogosto.
lastnina – stvarna služnost poti – prenehanje služnosti – obseg preizkusa pravnomočne sodbe v postopku z revizijo – delno zavrženje revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil zavrnjen zahtevek tožnikov za ukinitev stvarne služnosti na podlagi ugotovitve, da je sporna služnostna trasa po podatkih katastra sestavni del parcele v lasti tožencev, da „sta služeče in gospodujoče zemljišče ista stvar“ in da torej stvarna služnost, ki naj bi bila ukinjena, ne obstaja.
V razlogih pravnomočne sodbe je pravilno poudarjen omejen obseg presoje lastništva: ne gre namreč za spor o lastništvu samih parcel (last tožnikov), temveč za spor o njunih mejah oziroma o prostorskem obsegu lastninske pravice strank. To pa je dejansko vprašanje (in torej ne „predhodno“, ki je vselej pravno vprašanje), s katerim se v postopku z revizijo spričo določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP ni več mogoče ukvarjati.
ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo
Ker gre za nadaljevanje izvršbe z neposredno prisilitvijo proti tožeči stranki, ki ne spoštuje prepovedi tržnega inšpektorja, je imel upravni organ, glede na dejstvo, da obstoji izvršilni naslov, zoper tožečo stranko pa je bila dovoljena izvršba in ji je bila zagrožena denarna kazen, vso pravno podlago za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe za izterjavo že zagrožene denarne kazni.
davki in prispevki od izplačanih plač - plača v bonih
Če podjetje zaradi Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih v "gotovini" izplačuje samo zajamčene plače, preostanek do kolektivne pogodbe pa v bonih, mora od preostale plače v bonih odvesti davke in prispevke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – subjektivna nepristranskost
Okoliščina, da je bila sedanja sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča prvotno pooblaščenka toženke kot nekdanja odvetnica, ne more vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnje naravne oziroma zakonite sodnice v obravnavanem primeru ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
dovoljenost revizije v sporu zaradi motenja posesti - revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Revizija je neutemeljena, ker sta nižji sodišči prvo revizijo tožnikov zaradi nedovoljenosti revizije v pravdi zaradi motenja posesti pravilno zavrgli.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je tako trditveno kot dokazno breme, da so v konkretnem primeru podani pogoji za dovoljenost revizije, na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti dovoliti niti voditi. Ker revidentka v reviziji ni izkazala nobenega izmed pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, ki bi lahko bili podlaga za dovolitev revizije, saj je dovoljenost revizije utemeljila le s prepisom zakonskega besedila, v tem primeru revizije ni mogoče dovoliti.
priposestvovanje služnosti - materialno procesno vodstvo in njegove meje - vloga sodišča - nepristranskost - vloga stranke - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - pravica stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem - prenehanje služnosti - neizvrševanje služnosti
Pri vprašanju meje, do katere seže razjasnjevalna obveznost sodišča iz materialnega procesnega varstva, je treba izhajati iz temeljnih opredelitev vloge sodišča, ki mora biti nepristransko iz razpravnega načela in iz temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem. Zahteva prvostopenjskega sodišča, naj toženka tisto, kar je izpovedala kot stranka o svojem ukrepanju zaradi tožničinega ravnanja, navede tudi kot strankino trditev, presegla zahtevo o materialnem procesnem vodstvu. Toženki bi s tem dejansko prekomerno pomagalo, saj bi ji dalo pravni nasvet, naj uveljavlja ugovor, zakaj vsaj v določenem obdobju ni šlo za pravno upoštevno neizvrševanje služnosti, tako pa naj bi po mnenju revidentke ravnalo celo v prisotnosti toženkinega odvetnika. Taka prekomerna pomoč stranki bi lahko utemeljeno vzbudila dvom v nepristranskost sodišča in bi posegla tudi v pravico nasprotne stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem.
ZOR člen 154, 154/2, 177.URS člen 22.ZSOS člen 218, 218/2.ZPP člen 61.UZITUL člen 1, 13.ZObr člen 19, 19/1.
povrnitev škode - služenje vojaškega roka v JLA - odgovornost države - pasivna legitimacija Republike Slovenije - državljanstvo oškodovanca - poškodba vojaka na vojaški vaji - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - skok čez tarzanko
Državljanstvo ni utemeljen razlog za razlikovanje med oškodovanci pri presoji odgovornosti RS za škodo, ki je pred njeno osamosvojitvijo na njenem ozemlju nastala vojaškim obveznikom tedaj skupne zvezne vojske in je zanjo do osamosvojitve odgovarjala federacija kot njena pravna prednica, odškodninska tožba pa je bila pred osamosvojitvijo pravilno vložena pred slovenskim sodiščem.