darilna pogodba – predmet pogodbe – razlaga pogodb - kauza
Ugotovljeno je bilo tudi, da sta se pravdni stranki izrecno dogovorili za daritev (in ne za drugačno razpolaganje) gostilne, zato med njima ni bilo nesporazuma o naravi pogodbe ali o predmetu in tako situacija po določbi 63. člena ZOR ni nastala. Revidentka tudi nima prav, da bi moralo biti v darilni pogodbi izrecno zapisan razlog daritve, saj to ni bistvena sestavina darilne pogodbe.
Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev, pri čemer je po presoji vrhovnega sodišča tako dokazno kot trditveno breme na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – sklicevanje na zakonsko besedilo – vrednostni pogoj – denacionalizacija – vračilo v naravi
Revizija se dovoli, če revident izkaže revizijske pogoje, ki jih zatrjuje; samo s sklicevanjem na zakonsko besedilo revident še ne izkaže pogojev za revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - država in sodnik pristojnega sodišča kot stranki v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi se do očitkov tožnikov opredeljevalo tisto sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavljajo in na katerem je (druga tožena) stranka tega postopka sodnica, bi to vzbujalo vtis t.i. objektivne pristranskosti sodišča - kar pomeni, da je podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Čeprav je oškodovanec kot tožilec stranka v kazenskem postopku, pa ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, temveč lahko da le pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popravek pisno izdelane sodbe - izvirnik sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Čeprav se zaradi popravnega sklepa pisni izvod sodbe ne ujema z razglašeno sodbo, navedena kršitev glede na nerelevantnost podatkov, ki se ne ujemajo (seštevek protipravno pridobljene premoženjske koristi), ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi ražalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - teorija o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic - zasebnopravni subjekti
Čast in dobro ime ter svoboda izražanja sta vsakomur ustavno zagotovljeni in varovani osebnostni pravici. Svoboda izražanja je sicer res dana predvsem nasproti nosilcem javne oblasti, vendar pa to ne pomeni, da ni zagotovljena tudi v razmerju do zasebnikov. Teorije o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic (nem. Drittwirkung der Grundrechte), ki so se uveljavile predvsem v nemški ustavnopravni teoriji, ne izključujejo učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti, temveč skušajo odgovoriti na vprašanje na kakšen način le-te učinkujejo na horizontalna pravna razmerja med zasebniki. Po teoriji neposrednega učinkovanja tako veljajo ustavne pravice v horizontalnih pravnih razmerjih med zasebnopravnimi subjekti direktno, to pomeni, da veljajo ustavne pravice kot normativna ureditev za celotni pravni red. Po teoriji posrednega učinkovanja pa učinkujejo le posredno preko generalnih klavzul in nedoločnih pravnih pojmov. Navedeno pa za odločitev v konkretnem primeru ne more biti pomembno, saj se na podlagi 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave.
Zaključki sodišč pomenijo, da tožnik ni pridobil možnosti uporabiti novega dokaza. Tako ni izpolnjen pogoj za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP.
dovoljenost revizije - ZUS-1 - priznanje statusa vojnega veterana - odločitev, ki se izpodbija ima zelo hude posledice za stranko - izguba pričakovanih pravic
Trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic je na strani revidenta, zato bi moral revident pojasniti, katere so te hude posledice in navesti konkretne razloge, zaradi katerih so zatrjevane posledice zanj zelo hude.
denacionalizacija – denacionalizacijski upravičenec – državljanstvo – odškodnina od tuje države – odločba Ustavnega sodišča
Denacionalizacijski upravičenci niso tisti, ki so dobili ali imeli pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ali je oseba imela to pravico, ugotavlja pristojni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi dejstva, na podlagi katerih kakšno pogodbo ali sporazum uporabi. Takšno dejstvo je tudi državljanstvo. Ker tožnika nista sledila zahtevi tožene stranke in tudi nista navedla sprejemljivega razloga, zakaj nepridobitve ameriškega državljanstva za denacionalizacijskega upravičenca nista izkazala, je tožena stranka pravilno zaključila, da nista izkazala statusa denacionalizacijskih upravičencev.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Situacija v kateri je za zahtevke z različno podlago določena enotna (nediferencirana) vrednost spornega predmeta je z vidika dovoljenosti revizije enaka kot v primeru, ko vrednost spora sploh ni določena: revizija ni dovoljena.
Revizijske navedbe, da so razlogi pritožbenega sodišča „za toženca nerazumni in arbitrarni, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi in trditvami strank v postopku ter v nasprotju z vsebino predloženih listin“, ne predstavljajo argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah in zato revizijsko sodišče glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane odločbe ne sme preizkusiti.
V tej zadevi je prvostopno sodišče s sodbo odločilo v upravnem sporu zaradi zavrnitve zdraviliškega zdravljenja in tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Zoper tako sodbo, ki je dne 8.1.2008 postala pravnomočna, pa glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Če revident ne izkaže, da bi bil za dovolitev revizije izpolnjen kateri od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se revizija ne dovoli in se zavrže.
napredovanje v višji naziv - molk organa - preuranjena tožba
Ker fakulteta ni odločila o tožnikovi vlogi za napredovanje v višji naziv, bi tožnik moral vložiti pritožbo na senat univerze, ki je po sedanjem statutu univerze pristojen kot pritožbeni organ v habilitacijskem postopku, saj tožnik zatrjuje v tožbi, da molk organa še vedno traja.
Ker gre po vsebini tožnikove revizije za zatrjevanje kršitev pravil upravnega postopka, ki se nanašajo na uporabo izrednega pravnega sredstva, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka pri odločanju v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava (85. člen ZUS-1).
odprava upravnega akta - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Pravni interes se izkazuje v tem, da v sodnem postopku doseže pravno korist oziroma si izboljša svoj pravni položaj, ki ju brez sodnega postopka ne bi mogla doseči. Tožnica pa v obravnavanem postopku ne more uspeti več, kot je že uspela v upravnem postopku, saj je tožena stranka ugodila njeni pritožbi in odpravila v upravnem postopku izpodbijano gradbeno dovoljenje. Ker je bilo gradbeno dovoljenje odpravljeno, ga v sodnem postopku ni mogoče več izpodbijati.