ZUS-1 - dovoljenost revizije - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta kot vrednostni kriterij - zelo hude posledice za stranko
Pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje revident ne izpodbija zaradi denarne vrednosti, navedene v s tožbo izpodbijani dokončni odločbi upravnega organa, pač pa zaradi vtoževane višje vrednosti, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, katerih vrednosti pa ne konkretizira, zato dovoljenost revizije po vrednostnem kriteriju ni izkazana. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami pred upravnim organom prve stopnje, še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic za tožnika.
Ker prvostopno sodišče ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta, ampak je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo, pritožba zoper sodbo ni dovoljena.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja škodnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
URS člen 7, 23. EKČP člen 6, 6/1.ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
sodna pristojnost - sodna jurisdikcija - ločitev države od verskih skupnosti - sodno varstvo - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva - omejitev pravice do sodnega varstva
Kljub tendencam širjenja polja uporabe 6. člena EKČP tako na področju pojmovanja civilnih pravic kot tudi na področju pojmovanja obsega sodnega varstva v smeri zagotavljanja pravice do meritorne odločitve v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ni nedopustna sleherna omejitev dostopa do sodišča oziroma sodnega varstva. Pogoj, je na razumen temelj oprto uveljavljanje tega, da pravica, katere varstvo je tožnik zahteval, v domačem pravu obstoji oziroma jo domači pravni red priznava. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Aspiracija namreč že sama po sebi ni s pravnim redom zagotovljena pravica, poseganja v način njenega uresničevanja s sodnooblastnim nadzorom izvedenega postopka po internih pravilih verske skupnosti pa bi bil v nasprotju z ustavnim načelom njihove ločenosti od države iz 7. člena URS.
ZUS-1 - dovoljenost revizije - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta kot vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje
Predmet izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta predstavlja 9 stanovanj in tem stanovanjem pripadajoči prostori, deli in naprave ter zemljišče, kar pa v izpodbijanem aktu ni izraženo v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
denacionalizacija - naknadna širitev zahtevka - revizija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - zavrženje
O problematiki, ki jo v reviziji zatrjuje revidentka, je bilo v dosedanji sodni praksi že večkrat odločeno in o odprtih vprašanjih, ki so predmet revizijskega postopka, obstaja tudi ustaljena sodna praksa.
CZ (1976) člen 30b, 32. ZTV člen 2, 2/2, 24. ZUP (1986) člen 172.ZDRS člen 2.
vlaganja tuje osebe – dvojno državljanstvo
Ker pogodbenik tožnika v času carinjenja blaga ni imel stalnega prebivališča v tujini, ni izpolnjeval pogojev za tujega vlagatelja iz drugega odstavka 2. člena ZTV, saj bi kot slovenski državljan moral izpolnjevati tudi pogoj bivališča v tujini. Drugačna razlaga navedene določbe bi bila v očitnem nasprotju z določbo 2. člena ZDRS, ki določa, da se državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009937
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/1-2.ZUS-1 člen 51, 51/2.
azil - očitno neutemeljena prošnja - lažno predstavljanje razlogov za azil - glavna obravnava
Tožnikove izjave, podane ob prijetju, in izjave, podane v prošnji za azil, so v tolikšni meri nasprotujoče in med seboj izključujoče, prav tako pa na splošno neprepričljive, neskladne in nepovezane, da je na tej podlagi mogoče z gotovostjo trditi, da tožnik namerno zavaja in zlorablja postopek, s tem, da lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje oziroma, da so podani razlogi za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz prve alinee drugega odstavka 35. člena ZAzil v povezavi z drugo alineo 36. člena ZAzil.
Revizija je dovoljena, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na strani revidenta.
Ob ugotovljeni istovetnosti obeh podanih predlogov za obnovo postopka, tako v dejanskem kot pravnem pogledu, je izpolnjen pogoj za zavrženje drugo vloženega predloga, saj se je ob njegovi vložitvi že vodil upravni postopek v zvezi s predhodno vloženim predlogom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24160
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 213, 213/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - rop - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo
Če so v opisu kaznivega dejanja navedene grožnje, ki so objektivno take, da pri povprečnih osebah zbudijo občutek ogroženosti in prestrašenosti, so glede grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja ropa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen-B člen 15, 15/3.ZDen člen 60, 60/5.ZSKZ člen 2.ZUP člen 272, 272/2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse – denacionalizacija – stranka v postopku
Revizija je dovoljena, če je za to izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - pravno ali dejansko vprašanje - pravilna uporaba materialnega prava - ugovor krajevne pristojnosti
Po presoji revizijskega sodišča je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nesporno, tako v upravnem kot v sodnem postopku, saj tožnikove navedbe izpodbijajo le pravilnost uporabe prava. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je namreč le ugotovitev lastnosti oziroma sestave blaga, čemur pa tožnik ni oporekal (niti ni predlagal kakšnih drugih dokazov o lastnostih carinjenega blaga). Z grajanjem uvrstitve blaga v določeno postavko KNCT se graja pravilnost uporabe materialnega prava.
Določbe ZGD o spregledu pravne osebnosti v obravnavani zadevi ni mogoče šteti kot lex specialis, saj iz predmetne pogodbe izhaja, da se je druga tožena stranka za izpolnitev obveznosti prve tožene stranke zavezala kot fizična oseba in zatorej ne gre za situacijo, ko bi bil za ugoditev tožbenemu zahtevku potreben spregled pravne osebnosti.
Glede dolžnosti direktorja pravne osebe o informiranju npr. posojilodajalca glede finančnega stanja družbe se je načeloma strinjati, da je to prvenstveno skrb tistih, ki se odločajo za poslovanje s pravno osebo. Vendar pa je ob dejanski ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje, da je druga tožena stranka vedela za primanjkljaj v podjetju, ob tem, da je bila edini družbenik lastnik in poslovodja tega podjetja, pritrditi zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je to namerno zamolčanje slabega finančnega stanja ob dejstvu, da je revident tožniku lažno prikazoval dobro finančno stanje podjetja, šteti za prevaro v smislu prvega odstavka 65. člena ZOR.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24169
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-5.KZ člen 41, 183, 183/1.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - spolni napad na otroka - starost oškodovanke
Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je posamezna okoliščina hkrati konstitutivni znak kaznivega dejanja, sodišče praviloma te okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalno ali olajševalno okoliščino; v določenih primerih pa je to dopustno, ko to opravičuje (na primer) njena večja intenzivnost.