določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - država in sodnik pristojnega sodišča kot stranki v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi se do očitkov tožnikov opredeljevalo tisto sodišče, na katerega jih v naraciji tožbe naslavljajo in na katerem je (druga tožena) stranka tega postopka sodnica, bi to vzbujalo vtis t.i. objektivne pristranskosti sodišča - kar pomeni, da je podan tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi ražalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - teorija o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic - zasebnopravni subjekti
Čast in dobro ime ter svoboda izražanja sta vsakomur ustavno zagotovljeni in varovani osebnostni pravici. Svoboda izražanja je sicer res dana predvsem nasproti nosilcem javne oblasti, vendar pa to ne pomeni, da ni zagotovljena tudi v razmerju do zasebnikov. Teorije o terciarnem (horizontalnem) učinkovanju temeljnih pravic (nem. Drittwirkung der Grundrechte), ki so se uveljavile predvsem v nemški ustavnopravni teoriji, ne izključujejo učinkovanja ustavnih pravic med zasebnopravnimi subjekti, temveč skušajo odgovoriti na vprašanje na kakšen način le-te učinkujejo na horizontalna pravna razmerja med zasebniki. Po teoriji neposrednega učinkovanja tako veljajo ustavne pravice v horizontalnih pravnih razmerjih med zasebnopravnimi subjekti direktno, to pomeni, da veljajo ustavne pravice kot normativna ureditev za celotni pravni red. Po teoriji posrednega učinkovanja pa učinkujejo le posredno preko generalnih klavzul in nedoločnih pravnih pojmov. Navedeno pa za odločitev v konkretnem primeru ne more biti pomembno, saj se na podlagi 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave.
Zaključki sodišč pomenijo, da tožnik ni pridobil možnosti uporabiti novega dokaza. Tako ni izpolnjen pogoj za obnovo postopka iz 10. točke 394. člena ZPP.
revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – sklicevanje na zakonsko besedilo – vrednostni pogoj – denacionalizacija – vračilo v naravi
Revizija se dovoli, če revident izkaže revizijske pogoje, ki jih zatrjuje; samo s sklicevanjem na zakonsko besedilo revident še ne izkaže pogojev za revizijo.
darilna pogodba – predmet pogodbe – razlaga pogodb - kauza
Ugotovljeno je bilo tudi, da sta se pravdni stranki izrecno dogovorili za daritev (in ne za drugačno razpolaganje) gostilne, zato med njima ni bilo nesporazuma o naravi pogodbe ali o predmetu in tako situacija po določbi 63. člena ZOR ni nastala. Revidentka tudi nima prav, da bi moralo biti v darilni pogodbi izrecno zapisan razlog daritve, saj to ni bistvena sestavina darilne pogodbe.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Situacija v kateri je za zahtevke z različno podlago določena enotna (nediferencirana) vrednost spornega predmeta je z vidika dovoljenosti revizije enaka kot v primeru, ko vrednost spora sploh ni določena: revizija ni dovoljena.
denacionalizacija – denacionalizacijski upravičenec – državljanstvo – odškodnina od tuje države – odločba Ustavnega sodišča
Denacionalizacijski upravičenci niso tisti, ki so dobili ali imeli pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ali je oseba imela to pravico, ugotavlja pristojni organ po uradni dolžnosti, ne pa tudi dejstva, na podlagi katerih kakšno pogodbo ali sporazum uporabi. Takšno dejstvo je tudi državljanstvo. Ker tožnika nista sledila zahtevi tožene stranke in tudi nista navedla sprejemljivega razloga, zakaj nepridobitve ameriškega državljanstva za denacionalizacijskega upravičenca nista izkazala, je tožena stranka pravilno zaključila, da nista izkazala statusa denacionalizacijskih upravičencev.
dovoljenost revizije - ZUS-1 - priznanje statusa vojnega veterana - odločitev, ki se izpodbija ima zelo hude posledice za stranko - izguba pričakovanih pravic
Trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic je na strani revidenta, zato bi moral revident pojasniti, katere so te hude posledice in navesti konkretne razloge, zaradi katerih so zatrjevane posledice zanj zelo hude.
Revizijske navedbe, da so razlogi pritožbenega sodišča „za toženca nerazumni in arbitrarni, v nasprotju z zatrjevanimi dejstvi in trditvami strank v postopku ter v nasprotju z vsebino predloženih listin“, ne predstavljajo argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah in zato revizijsko sodišče glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane odločbe ne sme preizkusiti.
V tej zadevi je prvostopno sodišče s sodbo odločilo v upravnem sporu zaradi zavrnitve zdraviliškega zdravljenja in tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Zoper tako sodbo, ki je dne 8.1.2008 postala pravnomočna, pa glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja škodnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Iz obrazložitve sodbe drugostopenjskega sodišča izhaja, da subsidiarnost menične zaveze ne izhaja iz kreditnih pogodb kot temeljnih poslov, zato je v obravnavani zadevi vprašanje predhodnega poskusa izterjave dolga od slovenske izvozne družbe pravno nerelevantno.
ZUS-1 - dovoljenost revizije - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta kot vrednostni kriterij - zelo hude posledice za stranko
Pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje revident ne izpodbija zaradi denarne vrednosti, navedene v s tožbo izpodbijani dokončni odločbi upravnega organa, pač pa zaradi vtoževane višje vrednosti, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, katerih vrednosti pa ne konkretizira, zato dovoljenost revizije po vrednostnem kriteriju ni izkazana. Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskimi zahtevki, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami pred upravnim organom prve stopnje, še ne pomeni kategorije zelo hudih posledic za tožnika.
Ker prvostopno sodišče ni spremenilo izpodbijanega upravnega akta, ampak je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo, pritožba zoper sodbo ni dovoljena.
URS člen 7, 23. EKČP člen 6, 6/1.ZPP člen 18, 18/1, 18/2.
sodna pristojnost - sodna jurisdikcija - ločitev države od verskih skupnosti - sodno varstvo - pravica do dostopa do sodišča - pravica do sodnega varstva - omejitev pravice do sodnega varstva
Kljub tendencam širjenja polja uporabe 6. člena EKČP tako na področju pojmovanja civilnih pravic kot tudi na področju pojmovanja obsega sodnega varstva v smeri zagotavljanja pravice do meritorne odločitve v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, ni nedopustna sleherna omejitev dostopa do sodišča oziroma sodnega varstva. Pogoj, je na razumen temelj oprto uveljavljanje tega, da pravica, katere varstvo je tožnik zahteval, v domačem pravu obstoji oziroma jo domači pravni red priznava. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Aspiracija namreč že sama po sebi ni s pravnim redom zagotovljena pravica, poseganja v način njenega uresničevanja s sodnooblastnim nadzorom izvedenega postopka po internih pravilih verske skupnosti pa bi bil v nasprotju z ustavnim načelom njihove ločenosti od države iz 7. člena URS.
ZUS-1 - dovoljenost revizije - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta kot vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje
Predmet izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta predstavlja 9 stanovanj in tem stanovanjem pripadajoči prostori, deli in naprave ter zemljišče, kar pa v izpodbijanem aktu ni izraženo v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 83, 86, 92. ZST člen 26, 29, 29/1, 29/2.
prisilna izterjava sodne takse - meje preizkusa v revizijskem postopku
Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).