pravica do povračila škode - odgovornost za pravne napake - pravna napaka - sankcije za pravne napake - prodaja ukradenega vozila - izguba pravice
Prodajalčeva odgovornost za pravne napake preneha s potekom prekluzivnega roka, v katerem lahko kupec uveljavlja sankcije za pravne napake. Izjemo, če je tretji začel spor, preden je ta rok iztekel, je potrebno razlagati zožujoče. Primer, ko kupčev kupec toži svojega prodajalca (sedaj tožnika)na vračilo kupnine na podlagi jamčevanja za pravne napake, je po svoji naravi takšen, da sodi pod splošno pravilo in ne vsebuje pravnorelevantnih dejstev, ki bi bila po svojih značilnostih izjema glede na splošno pravilo. Pod izjemo glede na splošno pravilo lahko uvrstimo le spor med lastnikom vozila in tožnikom zaradi vrnitve vozila ali ugotovitve lastninske pravice oziroma spor o pravici, ki izključuje ali zmanjšuje kupčevo lastninsko pravico. Zaradi uveljavljanja zahtevka na vračilo kupnine kupčeva lastninska pravica ni bila izključena, pač pa je bila izključena iz razloga, ker je imel lastninsko pravico na stvari nekdo tretji. Tretji v smislu 508. člena ZOR kot tudi 515. člena ZOR je samo tisti, ki ima bodisi lastninsko bodisi zastavno ali kakšno drugo pravico, nobene podlage pa v zakonu ni za razlago, da bi bil tretji oseba, ki uveljavlja zahtevek iz jamčevanja.
Bistveno za navidezno pogodbo je, da se pogodbeni stranki strinjata glede njene navideznosti. Za simulirano pogodbo je torej bistveno, da obstaja razhajanje med voljo in izjavo pri obeh pogodbenih strankah.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Do spremembe ocene vrednosti spornega predmeta lahko pride zaradi ukrepanja sodišča v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenizko vrednost, sam tožnik pa lahko spremeni v tožbi navedeno oceno vrednosti spornega predmeta takrat, ko hkrati spremeni samo tožbo.
ZTLR člen 12, 12/1, 24, 25, 26.ZSZ(1984) člen 49, 51, 54.
gradnja na tujem zemljišču - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - stavbno zemljišče - družbena lastnina
Zmotno je tožnikovo stališče, da je določba 1. odstavka 12. člena ZTLR pomenila samostojno pravno podlago za originarno pridobitev pravice uporabe z gradnjo na zemljišču v družbeni lastnini. Besedno zvezo iz te zakonske določbe o stavbi, ki je zgrajena "v skladu z zakonom", je treba uporabiti tako, da se upošteva takratna posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Na našem območju je v tem obdobju veljal ZSZ (1984), ki instituta gradnje na tujem zemljišču ni uvedel tudi v pravni režim stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Tega ne prej ne kasneje ni uvedel niti kak drug zakon.
odvzem otrok staršem in namestitev v rejniško družino
Zbrana dokumentacija potrjuje sum, da otrokoma v matični družini ni bila nudena potrebna vzgoja in varstvo. Sicer že sum, da sta bila otroka prisotna pri neprimernem ravnanju z drugim otrokom, zahteva ukrepanje centra za socialno delo. Tako je bil utemeljeno izrečen ukrep odvzema otrok staršem.
Operacijski postopek je potekal v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in ni odstopal od ustaljene strokovne prakse; ker tudi tožnikove izjemne reakcije ni bilo mogoče predvideti, niso utemeljeni revizijski očitki, da prvotoženka ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Ker tožnikova reakcija operaterju ni bila znana in mu ni mogla biti znana, mu ni mogoče očitati, da bi jo moral predvideti, da bi moral na možnost takšne izjemne reakcije tožnika opozoriti in za poseg izbrati splošno anestezijo ali pa celo tožniku omogočiti, da sam izbere vrsto anestezije.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-5.ZUP člen 10, 214.
azil - očitno neutemeljena prošnja - lažno predstavljanje razlogov za azil - čas vložitve prošnje za azil - odločba Ustavnega sodišča
Okoliščina, da so tožniki vložili prošnjo za azil osmi dan po prihodu v Republiko Slovenijo (6.12.2005), ni sama po sebi sestavni in nujni del prošnje za azil, ampak gre za "dejstvo oziroma okoliščino, ki je pomembna za odločitev", ali je izpolnjen pogoj iz 5. alinee 36. člena ZAzil, ki omogoča toženi stranki odločanje po 1. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da prošnje za azil ni mogoče zavrniti kot očitno neutemeljene, v skladu z določbo 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil zgolj na podlagi okoliščine, da je bila podana osmi dan po prihodu v državo, ne da bi bilo prosilcu omogočeno, da pojasni okoliščine, v katerih je podal prošnjo za azil ter v zvezi s tem pojasni tudi, zakaj je prošnjo za azil vložil šele osmi dan po prihodu v Republiko Slovenijo.
Tožnikova opustitev (po dvigu motorja iz morja ni s primernim izpiranjem in zaščito motorja preprečil nadaljnjih korozivnih učinkov morske vode) je v nasprotju z dolžnostjo zavarovanca, da omeji škodljive posledice.
Sporna določba 24. člena Splošnih pogojev zavarovanja predstavlja le pogodbeno konkretizacijo zakonskih določb, v nobenem primeru pa ne predstavlja ničnih določil o izgubi pravice.
izločitev sodnika – pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev
Toženčeva pritožbena razglabljanja o storjenih procesnih kršitvah v dosedanjem postopku ter o njegovih procesnopravnih možnostih v postopku s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in z morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi v nadaljevanju postopka so odvečna, saj je obravnavanje teh vprašanj pridržano za še odprt postopek odločanja o glavni stvari in se zato z njimi ni mogoče hkrati ukvarjati v (vzporednem) postopku odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika oziroma sodnice.
ZIZ člen 35, 35/2, 40c, 100, 100/1. ZIZ-F člen 7, 7/1.ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izključna krajevna pristojnost - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine - prvonavedeno izvršilno sredstvo bivališče dolžnika - centralni register prebivališča - navedba v izvršilnem predlogu - splošno znana dejstva
Upničin izvršilni predlog je prispel na sodišče že 27.12.2007, Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pa je začel poslovati šele 1.1.2008. Zato v tej zadevi ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 40. c člena ZIZ o izključni krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžničinem stalnem bivališču, ki ga je sodišče v Ljubljani pridobilo kasneje, v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen. Zato je v tej zadevi pristojno sodišče po tistem dolžničinem bivališču, ki je navedeno v izvršilnem predlogu.
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
vrednost vrnjenega zemljišča - določnost obrazložitve upravne odločbe
Če odločba vsebuje izhodišča za izračun vrednosti zemljišča, kot so površina parcele in vrsta rabe zemljišča, ter navedbo Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, je dovolj določna, da je možno opraviti izračun pravilnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24201
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa
Sodišče ni dolžno presojati ravnanja obdolženca v smislu vsake materialne določbe, ki jo predlaga obramba, ampak je vezano le na opis dejanja, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi obtožnici (obtožnem predlogu).
ZUS-1 člen 83, 86, 92. ZST člen 26, 29, 29/1, 29/2.
prisilna izterjava sodne takse - meje preizkusa v revizijskem postopku
Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
ugotavljanje vrednosti podržavljenega zemljišča – komunalna opremljenost
Komunalno opremljeno je le tisto zemljišče, ki je bilo takšno že pred razlastitvijo, ne pa, če ga komunalno opremlja investitor, ki ni bil upravičenec.
ZUS-1 člen 75, 75/1-2, 85, 85/1. CZ člen 150.ZPP člen 191, 191/1-1. ZUP (1986) člen 2, 3, 143.
uvrstitev v carinsko nomenklaturo – dejansko in pravno vprašanje
Pojma „novo“ in „rabljeno“ vozilo sta pravna standarda, ki ju mora pristojni organ ustrezno interpretirati. Pri tem torej ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja, kot zmotno meni tožeča stranka. Ali je treba šteti vozilo, ki je že bilo predhodno registrirano, za rabljeno vozilo, je torej pravno vprašanje.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Iz obrazložitve sodbe drugostopenjskega sodišča izhaja, da subsidiarnost menične zaveze ne izhaja iz kreditnih pogodb kot temeljnih poslov, zato je v obravnavani zadevi vprašanje predhodnega poskusa izterjave dolga od slovenske izvozne družbe pravno nerelevantno.