pravica do povračila škode - odgovornost za pravne napake - pravna napaka - sankcije za pravne napake - prodaja ukradenega vozila - izguba pravice
Prodajalčeva odgovornost za pravne napake preneha s potekom prekluzivnega roka, v katerem lahko kupec uveljavlja sankcije za pravne napake. Izjemo, če je tretji začel spor, preden je ta rok iztekel, je potrebno razlagati zožujoče. Primer, ko kupčev kupec toži svojega prodajalca (sedaj tožnika)na vračilo kupnine na podlagi jamčevanja za pravne napake, je po svoji naravi takšen, da sodi pod splošno pravilo in ne vsebuje pravnorelevantnih dejstev, ki bi bila po svojih značilnostih izjema glede na splošno pravilo. Pod izjemo glede na splošno pravilo lahko uvrstimo le spor med lastnikom vozila in tožnikom zaradi vrnitve vozila ali ugotovitve lastninske pravice oziroma spor o pravici, ki izključuje ali zmanjšuje kupčevo lastninsko pravico. Zaradi uveljavljanja zahtevka na vračilo kupnine kupčeva lastninska pravica ni bila izključena, pač pa je bila izključena iz razloga, ker je imel lastninsko pravico na stvari nekdo tretji. Tretji v smislu 508. člena ZOR kot tudi 515. člena ZOR je samo tisti, ki ima bodisi lastninsko bodisi zastavno ali kakšno drugo pravico, nobene podlage pa v zakonu ni za razlago, da bi bil tretji oseba, ki uveljavlja zahtevek iz jamčevanja.
Bistveno za navidezno pogodbo je, da se pogodbeni stranki strinjata glede njene navideznosti. Za simulirano pogodbo je torej bistveno, da obstaja razhajanje med voljo in izjavo pri obeh pogodbenih strankah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24160
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 213, 213/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - rop - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo
Če so v opisu kaznivega dejanja navedene grožnje, ki so objektivno take, da pri povprečnih osebah zbudijo občutek ogroženosti in prestrašenosti, so glede grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja ropa.
Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je zanjo izpolnjen vsaj eden od tam navedenih pogojev, pri čemer je po presoji vrhovnega sodišča tako dokazno kot trditveno breme na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24169
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-5.KZ člen 41, 183, 183/1.
odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - zakonski znak kaznivega dejanja - spolni napad na otroka - starost oškodovanke
Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je posamezna okoliščina hkrati konstitutivni znak kaznivega dejanja, sodišče praviloma te okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalno ali olajševalno okoliščino; v določenih primerih pa je to dopustno, ko to opravičuje (na primer) njena večja intenzivnost.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen-B člen 15, 15/3.ZDen člen 60, 60/5.ZSKZ člen 2.ZUP člen 272, 272/2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse – denacionalizacija – stranka v postopku
Revizija je dovoljena, če je za to izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - pravno ali dejansko vprašanje - pravilna uporaba materialnega prava - ugovor krajevne pristojnosti
Po presoji revizijskega sodišča je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nesporno, tako v upravnem kot v sodnem postopku, saj tožnikove navedbe izpodbijajo le pravilnost uporabe prava. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je namreč le ugotovitev lastnosti oziroma sestave blaga, čemur pa tožnik ni oporekal (niti ni predlagal kakšnih drugih dokazov o lastnostih carinjenega blaga). Z grajanjem uvrstitve blaga v določeno postavko KNCT se graja pravilnost uporabe materialnega prava.
Določbe ZGD o spregledu pravne osebnosti v obravnavani zadevi ni mogoče šteti kot lex specialis, saj iz predmetne pogodbe izhaja, da se je druga tožena stranka za izpolnitev obveznosti prve tožene stranke zavezala kot fizična oseba in zatorej ne gre za situacijo, ko bi bil za ugoditev tožbenemu zahtevku potreben spregled pravne osebnosti.
Glede dolžnosti direktorja pravne osebe o informiranju npr. posojilodajalca glede finančnega stanja družbe se je načeloma strinjati, da je to prvenstveno skrb tistih, ki se odločajo za poslovanje s pravno osebo. Vendar pa je ob dejanski ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje, da je druga tožena stranka vedela za primanjkljaj v podjetju, ob tem, da je bila edini družbenik lastnik in poslovodja tega podjetja, pritrditi zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je to namerno zamolčanje slabega finančnega stanja ob dejstvu, da je revident tožniku lažno prikazoval dobro finančno stanje podjetja, šteti za prevaro v smislu prvega odstavka 65. člena ZOR.
denacionalizacija - naknadna širitev zahtevka - revizija - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme - zavrženje
O problematiki, ki jo v reviziji zatrjuje revidentka, je bilo v dosedanji sodni praksi že večkrat odločeno in o odprtih vprašanjih, ki so predmet revizijskega postopka, obstaja tudi ustaljena sodna praksa.
CZ (1976) člen 30b, 32. ZTV člen 2, 2/2, 24. ZUP (1986) člen 172.ZDRS člen 2.
vlaganja tuje osebe – dvojno državljanstvo
Ker pogodbenik tožnika v času carinjenja blaga ni imel stalnega prebivališča v tujini, ni izpolnjeval pogojev za tujega vlagatelja iz drugega odstavka 2. člena ZTV, saj bi kot slovenski državljan moral izpolnjevati tudi pogoj bivališča v tujini. Drugačna razlaga navedene določbe bi bila v očitnem nasprotju z določbo 2. člena ZDRS, ki določa, da se državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
Ob ugotovljeni istovetnosti obeh podanih predlogov za obnovo postopka, tako v dejanskem kot pravnem pogledu, je izpolnjen pogoj za zavrženje drugo vloženega predloga, saj se je ob njegovi vložitvi že vodil upravni postopek v zvezi s predhodno vloženim predlogom.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1009937
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/1-2.ZUS-1 člen 51, 51/2.
azil - očitno neutemeljena prošnja - lažno predstavljanje razlogov za azil - glavna obravnava
Tožnikove izjave, podane ob prijetju, in izjave, podane v prošnji za azil, so v tolikšni meri nasprotujoče in med seboj izključujoče, prav tako pa na splošno neprepričljive, neskladne in nepovezane, da je na tej podlagi mogoče z gotovostjo trditi, da tožnik namerno zavaja in zlorablja postopek, s tem, da lažno predstavlja razloge, na katere se sklicuje oziroma, da so podani razlogi za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene iz prve alinee drugega odstavka 35. člena ZAzil v povezavi z drugo alineo 36. člena ZAzil.
Revizija je dovoljena, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na strani revidenta.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Čeprav je oškodovanec kot tožilec stranka v kazenskem postopku, pa ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, temveč lahko da le pobudo vrhovnemu državnemu tožilcu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - popravek pisno izdelane sodbe - izvirnik sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Čeprav se zaradi popravnega sklepa pisni izvod sodbe ne ujema z razglašeno sodbo, navedena kršitev glede na nerelevantnost podatkov, ki se ne ujemajo (seštevek protipravno pridobljene premoženjske koristi), ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.