omejitev gibanja - zavajanje in zloraba azilnega postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnikova navedba, da ni vedel, da je Slovenija v Evropski uniji, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni razumna ob hkratni tožnikovi trditvi, da je šel v Evropsko unijo po mednarodno zaščito.
Ker gre tožniku po zakonu in po pogodbi o zaposlitvi pravica do odpravnine samo v primeru razrešitve brez utemeljenega razloga, v postopku pa je bil ugotovljen obstoj utemeljenega razloga za odpoklic, mu tožena stranka ni dolžna izplačati odpravnine.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodninski spor
V obravnavani zadevi sicer gre za odškodninski spor iz nesreče pri delu, vendar ne gre za spor med delavcem in delodajalcem. Tožba ni vložena proti delodajalcu, ki je ob vložitvi tožbe še obstajal, čeprav v drugi statusni obliki, na drugem naslovu in z drugimi družbeniki, temveč zoper dve fizični osebi, ki tudi v trenutku nesreče pri delu nista bili tožnikova delodajalca, temveč le družbenika v družbi, pri kateri je bil tožnik v delovnem razmerju.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – bistveno pravno vprašanje
Za odločitev o pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je pomembno najprej ugotoviti, katero je tisto pravno vprašanje, ki je (bilo) za odločitev bistveno. Samo odstopanje od sodne prakse oziroma neenotna sodna praksa o tem pravnem vprašanju je lahko utemeljen pritožbeni razlog po 32. členu ZDSS-1.
Tožena stranka v pokojninsko osnovo tožeči stranki pravilno ni vštela odškodnine za tehnično izboljšavo, saj ji ta v skladu s pravilnikom delodajalca ni bila izplačana iz sredstev za osebne dohodke (s prispevki), temveč iz sredstev za materialne stroške.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ugotovitev potreb po delu - kriteriji za določitev presežnih delavcev - prepoved diskriminacije - obvestilo o nameravani odpovedi
Že iz definicije delovnega razmerja (4. člen ZDR) izhaja, da je za organizacijo delovnega procesa odgovoren delodajalec in zato mnenje posameznih delavcev, ki iz zaposlitve niso odgovorni za organizacijo delovnega procesa in zagotavljanje dela, ne more biti odločilno pri ugotavljanju obsega potreb po delu.
Če gre za večje število nepotrebnih delavcev v smislu določb 96. člena ZDR, zakon posebej ureja določitev preseženih delavcev, ki se jim odpove pogodba o zaposlitvi (3. alinea prvega odstavka 99. člena in 100. člen ZDR).
V primeru prenehanja potreba po delu manjšega števila delavcev, je izbira le-teh izmed zaposlenih na prizadetih delovnih mestih prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev. Delodajalec sicer lahko sam v naprej določi kriterije za izbiro, lahko pa je vezan tudi na določitev kriterijev v zanj veljavni kolektivni pogodbi, če so v njej dogovorjeni. Sicer pa je pri izbiri omejen le z določbo četrtega odstavka 81. člena ZDR, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas
Delavec, za katerega se šteje, da ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, z istim delodajalcem ne more zakonito skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predhodno ne preneha na enega od zakonitih načinov, naštetih v 75. členu ZDR.
Do spremembe pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas, v pogodbo o zaposlitvi za določen čas, bi lahko prišlo tudi na podlagi drugega odstavka 47. člena ZDR, to je na podlagi spremembe pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – rok za odpoved - zadruga
Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa nujno tudi prenehanje potrebe po opravljanju del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta.
plačilo razlike v plači - delovno mesto - stimulacija - uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu
Delavec je praviloma upravičen do plače, predvidene za delovno mesto, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma na katerega je bil veljavno razporejen.
Ob vsebinsko enakem opisu delovnih mest prevajalec I in prevajalec II je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica opravljala dela v okviru delovnega mesta prevajalec II, za katerega je izpolnjevala pogoj strokovne izobrazbe in na katerega je bila veljavno razporejena, in ne dela v okviru delovnega mesta prevajalec I, za katerega pogoja strokovne izobrazbe ni izpolnjevala in na katerega ni bila razporejena.
Pogodbeno določilo izrecno določa, da gre tožniku odpravnina po 250. členu ZGD, torej v primerih in pod pogoji, kot so v navedeni zakonski določbi predvideni za člane uprave in predsednika v primeru odpoklica. Pri tem je nepomembno, ali je tožnik imel tak status.
Odpoklicanemu ne gre odpravnina le, če je odpoklican iz kakšnega razloga iz prvega odstavka 250. člena ZGD, v primeru odpoklica iz kateregakoli drugega razloga pa ima pravico do odpravnine - to pomeni tudi v primeru, ko naj bi bil razlog "objektiven", na primer ukinitev delovnega mesta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitev
Ker delodajalec tožniku predhodno ni vročil pisne obdolžitve in ga ni pisno povabil na zagovor, se šteje, da mu ni omogočil zagovora, kljub temu, da je bil s tožnikom opravljen razgovor o očitanih kršitvah, na katerem pa se ta o očitkih ni hotel izjaviti in ni hotel podpisati zapisnika zagovora.
ZObr člen 88, 88/1, 100a.ZJU člen 5, 5/1, 24.ZPP člen 274.ZDR člen 204, 204/4. Uredba o plačah pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah (1997) člen 8.
količnik osnovne plače – predhodno varstvo – procesna predpostavka – rok za sodno varstvo – zavrženje tožbe - uveljavljanje denarne terjatve
Določba 100.a člena ZObr ne pokriva primerov uveljavljanja denarnih terjatev iz delovnega razmerja, saj takšno denarno terjatev lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR, ki velja tudi za delavce na obrambnem področju.
V obravnavani zadevi gre prvenstveno za spor o določitvi oziroma priznanju količnika osnovne plače in šele v posledici tega za spor o višini denarne terjatve. Glede na navedeno bi moral tožnik, po tem ko se je z zahtevo najprej pravilno obrnil na toženo stranko, vložiti tožbo v roku, ki ga določa specialni predpis - osmi odstavek 100.a člena ZObr.
ZDR člen 126, 126/2. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 56, 57, 61.
znižanje osnovne plače - ne doseganje pričakovanih rezultatov dela - delovna uspešnost
Če delavec ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov na njegovi strani, je ob pogojih iz SKPgd, kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe lahko upravičen tudi le do ustrezno znižane osnovne plače.
ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 19.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - prepoved diskriminacije
Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev iz poslovnega razloga izbira delavcev med več izvajalci na istem delovnem mestu ni predmet sodne presoje.
Ob ugotovitvah, da je na tožničinem delovnem mestu delalo večje število delavcev in da je prenehala potreba po delu le manjšega števila teh, je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni upoštevalo, da tožena stranka ni opravila izbire tožnice na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti.
ZPP v drugem odstavku 213. člena določa, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče, vendar obenem tudi, da dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev (prvi odstavek istega člena) in da sodišče zavrne le tiste dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev (2. odstavek 287. člena ZPP). Ne gre torej za diskrecijsko pravico sodišča, temveč dolžnost ravnanja sodišča v skladu s to določbo.
Sodišče druge stopnje je toženi stranki onemogočilo, da z izvedbo dokaza z grafologom (pravilno: z izvedencem za forenzično preiskavo pisav) dokaže svojo trditev, t. j. da je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi podpisal sam. S tem je toženi stranki nezakonito odreklo možnost obravnavanja, kar predstavlja kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, oziroma je kršilo njeno pravico do izjave in s tem do poštenega sojenja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – dejanska ugotovitev sodišča
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala obstoj vseh tistih okoliščin, ki so navedene v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ki utemeljujejo obstoj razloga nesposobnosti. Sodišče druge stopnje je dejanske ugotovitve in dokazno oceno prvostopnega sodišča sprejelo, revizijsko sodišče pa je na ugotovljeno dejansko stanje vezano.
ZPIZ člen 94, 94/1-2, 123.ZDSS-1 člen 21.ZZZPB člen 69, 69/2.
tujec - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu – denarno nadomestilo – pogoji – prijava na zavodu za zaposlovanje - predhodno vprašanje
O zahtevku tožnika – tujca v zvezi s plačilom nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu je mogoče odločiti ne glede na to, kakšne so njegove pravice glede prebivališča, delovnega dovoljenja ali brezposelne osebe. Če tožnik katerega od teh položajev oziroma pravic nima, to v tem sporu pomeni, da predpisanih pogojev za določeno pravico iz invalidskega zavarovanja pač ne izpolnjuje.
Kot predhodno vprašanje ni mogoče uveljavljati zahtevka, da naj sodišče v socialnem sporu odloči o pravici ali pravnem razmerju, o katerem sploh še ni bilo odločeno pred pristojnim organom oziroma tožnik takega postopka sploh ni začel.