DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0010743
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZD.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice z izvrševanjem pogodbe o dosmrtnem preživljanju – obseg zapuščine – skupno premoženje zakoncev -
Materialno pravno zmotno je stališče revidentke, da bi moralo sodišče J. K. priznati solastninski delež na spornih nepremičninah že zato, ker sta skupaj s toženko dejansko izvrševala pogodbo o dosmrtnem preživljanju toženkine matere M. S.. Ugotovljeno je bilo, da takšna pogodba ni bila sklenjena. Prostovoljna skrb za toženkino mater, pa čeprav je ustrezala standardom skrbi, kakršna je običajno dogovorjena s pogodbami o dosmrtnem preživljanju, pogodbe ne more nadomestiti: iz pogodbe, ki ni sklenjena, obveznosti ne nastanejo.
azil - pospešeni postopek - resna škoda - preganjanje
Zatrjevani strah pred ukrepanjem lastnika lokala, v katerem je tožnik prej delal, in ki jih tožnik navaja, ne dosegajo kriterija preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ. Ne grozijo mu subjekti preganjanja, navedeni v 24. členu ZMZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
VS0010729
ZPP člen 1, 18, 18/1.ZOR člen 210, 210/4, 214. ZDavP-1 člen 95. ZDS člen 4. ZPSV-1 člen 15.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev preplačil prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – zamudne obresti od preplačil prispevkov – neupravičena pridobitev
Pravna podlaga za vrnitev preveč plačanih prispevkov (za čas od 8.3.1999 do 15.4.2003) za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za uveljavitev zakonskih zamudnih obresti od preplačil je bila v 15 členu Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 in nasl. - ZPSV) oziroma na tej podlagi v 95. členu ZDavP. Petnajsti člen ZPSV Šod uveljavitve novele ZPSV-B (Uradni list RS, št. 3/98) daljeĆ med drugim določa, da se pri prispevkih glede vprašanj postopka uporabljajo določbe tega zakona in zakona o davčnem postopku, ZDavP v 95. členu (oziroma od 21.5.2004 dalje ustrezno določilo ZDavP-1) tako predstavlja pravno podlago za navedeni tožbeni zahtevek. Podrobna določila navedenih predpisov o vračilu prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in o plačilu obresti pomenijo specialno ureditev v primerjavi s splošnimi določbami ZOR, pri tem pa je tudi odločanje o zahtevkih pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek (4. člen Zakona o davčni službi, Uradni list RS, št. 18/96 in nasl.). Ker je po posebnem zakonu specialno urejena pristojnost drugega (davčnega) organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP; za katero velja sodna pristojnost rednega sodišča.
direktor – odpravnina – pogodba o zaposlitvi – ničnost in izpodbojnost – napake volje
Vtoževano nezakonitost pogodbe o zaposlitvi je potrebno presojati izključno na podlagi določil OZ, ki neveljavnost pogodbe določajo le v primeru ugotovitve njene ničnosti ali izpodbojnosti.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-c.ZPP člen 25, 25/2.ZDR člen 57.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodnina
Ker tožena stranka ni bila uporabnica, pri kateri bi tožnik opravljal delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne gre za spor na podlagi 5. člena ZDSS-1, temveč za spor iz civilnega razmerja, v katerem je potrebno postopati po pravilih pravdnega postopka.
ZDSS-1 člen 5.ZPP člen 25, 25/2.ZZ člen 36, 36/2, 38, 39.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - razrešitev v.d. direktorja zavoda - delovni spor
Ker je direktorja zavoda imenoval in razreševal svet zavoda, je za odločanje v sporu o nezakoniti razrešitvi v.d. direktorja stvarno pristojno delovno sodišče.
sestava plače - merjenje delovnih rezultatov - negativna stimulacija - del plače na podlagi uspešnosti poslovanja
Določitev plače na podlagi uspešnosti poslovanja, kakor jo ima v podjetniški kolektivni pogodbi določeno tožena stranka, niti po vsebini niti po načinu izplačila plače iz tega naslova ni tista uspešnost poslovanja, ki jo določa 49. člen SKPgd. Gre le za drugačno obliko ocene delovne uspešnosti, kar pomeni, da je pri njej treba ustreznost norm ali drugih meril presojati tudi po določbi četrtega odstavka 43. člena SKPgd. Ker meril ni nikoli dosegalo 90% delavcev tožene stranke, ki so delali po teh kriterijih, ta merila niso bila ustrezna in jih tožena stranka ni mogla uporabiti za izračun plač.
Določbe 49. člena SKPgd, ki določajo način izgraditve plače na podlagi uspešnosti poslovanja, kažejo na to, da gre pri oceni uspešnosti poslovanja po tem členu kolektivne pogodbe za del plače, ki se pod določenimi pogoji izplačuje samo v primerih dobrih poslovnih rezultatov (dobička) in da to merilo na zmanjšanje plač pod pogodbeno dogovorjenimi plačami ne vpliva.
ZDSS člen 4, 4/1-2.ZPP člen 25, 25/2, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - individualni delovni spor
Za opredelitev stvarne pristojnosti sodišča v individualnem delovnem sporu je poleg vsebine spora (pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja) pomemben tudi subjektivni element, to je, da gre za spor med delavcem in delodajalcem (oziroma njunimi pravnimi nasledniki).
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-3.ZPP člen 25, 25/2.ZZZPB člen 17, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - socialni spor - vračilo denarne pomoči - aktivna politika zaposlovanja
Ker je denarna pomoč pravica iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, je za odločanje v sporu o vračilu neupravičeno prejetih zneskov denarne pomoči stvarno pristojno socialno sodišče.
Revizija - dovoljenost – trditveno in dokazno breme – predlog za izdajo začasne odredbe - zavrženje
Trditveno in dokazno breme za revizijo je na revidentu. Če ta ne uspe izkazati in dokazati pogojev za dovolitev, Vrhovno sodišče vloženo revizijo zavrže. Začasno odredbo je mogoče izdati le do konca postopka pred Vrhovnim sodiščem.
denacionalizacija - ovira za vračilo v naravi – vrnitev nepremičnine – podržavljeno zazidano stavbno zemljišče – gradnja na tujem svetu
Ni mogoče zahtevati vrnitve nepremičnine, če je bila v času odločanja o denacionalizaciji javna cesta na temelju Zakona o cestah. Zazidano stavbno zemljišče se ne vrača, če ga je zavezanec zazidal še pred izdajo odločbe o nacionalizaciji.
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2.ZOR člen 49, 52, 103.ZPP člen 76, 374, 377.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - ničnost - revizija - sposobnost biti stranka - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje revizije
Če datum prenehanja delovnega razmerja ni sporazumno dogovorjen, sporazum ne more predstavljati sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.
Sporazum, ki predvideva, da se zaradi dolgotrajnega disciplinskega postopka delavca razglasi za trajni tehnološki višek, je ničen, saj je v nasprotju s prisilni predpisi (določbe ZDR/90, ki predpisujejo postopke ugotavljanja trajno presežnih delavcev) in moralnimi načeli (prenehanje delovnega razmerja ob grožnji zastaranja disciplinskega postopka in možnost uveljavljanja pravic, ki jih delavec v primeru disciplinskega prenehanja delovnega razmerja ne bi imel).
Odvetnik je vložil dne 21.9.2006 revizijo brez pooblastila tudi za stranko (gospodarsko družbo), ki je bila izbrisana iz sodnega registra že v letu 2000. Ker zaradi izbrisa iz registra stranke ni več, se revizija v tem delu zavrže.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - razporeditev k drugemu delodajalcu
V sodbi Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje pritožba, gre sicer za isto pravno podlago kot v obravnavani zadevi, vendar je odločitev vsebinsko enaka kot v predmetnem sporu, zato ni ugotoviti odstopanja od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - hude posledice za stranko - trditveno in dokazno breme
Stranka mora sama opredeliti pomembno pravno vprašanje, sicer revizija ni dovoljena. Dejstvo, da bo stranka samodejno izgubila tudi spor glede glavnega vprašanja (če revizija ne bo dovoljena), še ni razlog za dovolitev revizije v postopku, ki se vodi glede predhodnega vprašanja.