brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - subjektivni pogoj - finančni pogoj - objektivni pogoj - zagrožena kazen zapora - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj
Tožnica neutemeljeno izpodbija ugotovitve v izpodbijani odločbi, da stranka z interesom izpolnjuje subjektivni oziroma finančni pogoj za dodelitev redne BPP. Toženka je pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih kriterijev za dodelitev BPP stranki z interesom ravnala skladno z določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, po kateri materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Toženka pa je tudi pravilno ugotovila, da je za dodelitev redne BPP izpolnjen objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Za presojo pogojev iz 24. člena ZBPP je v tej zadevi ključno, da stranka z interesom nastopa kot obdolženec v kazenskem postopku, in da se ji očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. Po stališču Vrhovnega sodišča je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP, saj je obdolženec v kazenskem postopku v posebej zahtevnem položaju.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - športni dosežki - izjemen dosežek - predčasna pokojnina
Ker je treba položaj uživalca starostne in predčasne pokojnine z vidika upravičenosti do dodatka po ZDPIDŠ obravnavati enako, je treba zaradi načela pravne enakosti ob uporabi zakonske analogije po presoji sodišča 4. člen ZDPIDŠ razlagati tako, da omogoča tudi odmero dodatka za uživalca predčasne pokojnine. V nasprotnem primeru bi prišlo do neenakega obravnavanja bistveno podobnih položajev, prav tako ne bi bil zasledovan cilj zagotavljanja socialne varnosti. Gre namreč za zapolnitev pravne praznine, ko mora sodišče od posamičnega urejenega primera sklepati na neurejen primer, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanja, a jim je vendar tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 7, 15, 15/2, 21. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3, 3/1, 12. ZUP člen 9, 10, 154, 237, 237/2, 237/2-3.
Če toženka dokaže, da je prišlo do pretoka relevantnih informacij, tj. če konkurent namene ali prihodnje ravnanje na trgu razkrije konkurentu oziroma je ta najmanj prejemnik takega razkritja, se domneva, da so podjetja prejete informacije uporabila pri svojem, temu ustreznem ravnanju na trgu. Zato je na podjetju dokazno breme, da dokazuje, da je vzrok za usklajeno ravnanje drugje. Toženka bi lahko pretehtala vsebino in verodostojnost izpovedi I. I. šele, ko bi ga zaslišala.
V nacionalnem pravu ni podlage za to, da bi se dokaz z zaslišanjem priče izvedel s tem, da se prebere njena izjava. Pisna izjava priče pride v poštev le v primeru iz tretjega odstavka 71. člena ZUP, ki določa, da lahko organ, če dovoljuje narava zadeve, prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto da bi prišel osebno.
Vrhovno sodišče, je že presodilo, da se mora sklepanje o vzporednem vedenju kot posledici usklajenega ravnanja vsiljevati z določeno logično nujnostjo iz dejstev, ki jih ugotovi toženka. Da bi to sklepanje lahko zgradila, mora ustrezna dejstva dovolj natančno ugotoviti, pri čemer pa med njimi ne sme biti logičnih nedoslednosti. Po drugi strani je dovolj, da podjetje, ki naj bi skupaj z drugimi ravnalo usklajeno, dokaže obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila toženka, prikažejo v drugi luči, v kateri bi lahko razlago iz izpodbijane odločbe nadomestila tudi kakšna drugačna razlaga.
Na podlagi udeležbe podjetja na protikonkurenčnem sestanku se vzpostavi domneva nezakonitosti te udeležbe, za izpodbijanje katere mora to podjetje dokazati javno distanciranje, ki ga morajo kot takega dojemati tudi drugi udeleženci. Vendar se v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča in SEU javno distanciranje zahteva kot nujni dokaz za ovrženje domneve, da je podjetje sodelovalo pri kršitvi zgolj v zvezi z udeležbo podjetja na tajnih sestankih, pri čemer pa se tako distanciranje ne zahteva vedno za dokaz prenehanja udeležbe pri kršitvi.
Toženka ni ugotavljala konkretnega ekonomskega interesa tožnice za udeležbo pri usklajenem ravnanju, kar bi v konkretnem primeru morala. Z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno je zagrešila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUP člen 2, 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9. ZCes-1 člen 3, 3/10. ZSPDSLS-1 člen 62.
upravna zadeva - stranski udeleženec - obnova postopka - javno dobro - oddaja nepremičnine v najem - zmotna uporaba materialnega prava
Odločanje ustanavljanja posebne pravice do uporabe javnega dobra je upravna zadeva, kar zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Tožena stranka je namreč v javnopravnem interesu dolžna po eni strani zagotavljati splošno rabo javnih cest, ki so javno dobro, po drugi strani pa prav tako lahko v javnopravnem interesu omogoči pod zakonsko določenimi pogoji ustanovitev pravice do posebne rabe javnega dobra. S tem ko je tožena stranka odločala o ustanovitvi posebne pravice do uporabe javnega dobra, je odločala kot oblastni organ, kar izhaja iz same narave nepremičnine, s katero je razpolagala. Ker gre v obravnavani zadevi po naravi stvari za upravno zadevo, to pomeni, da bi morala tožena stranka v skladu z ZUP odločiti o tožničini zahtevi o priznanju položaja stranske udeleženke oziroma njeni zahtevi o obnovi postopka, odvisno od tega, v kateri fazi je postopek ustanovitve posebne pravice do uporabe javnega dobra.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - odbitek vstopnega DDV - dobava blaga - mednarodni tovorni list (CMR) - račun
Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tožnik ni posredoval vseh zahtevanih CMR listin, da je v posameznih primerih sestavil za isto dobavo blaga in isti prevoz različni CMR, da CMR ne izkazujejo dejanskih prevoznih poti - nakladališče na naslovu ..., izpisano na vseh CMR, ni odhodni kraj, da CMR ne izkazujejo podatkov o namembnem kraju, da s hrvaškimi družbami ni sklenil pisnih pogodb in da niso razvidne medsebojne obveznosti iz Incoterms klavzul, ki bi morale biti označene na CMR, da ni razviden dogovor glede paritete dobav blaga, kje se bo blago prevzemalo, kdo bo plačal prevozne stroške, stroške nalaganja in razlaganja blaga, zavarovanje blaga med transportom, da CMR ne omogočajo preveritve, da je bilo blago dejansko odpeljano v drugo državo članico in da je kupec iz druge države članice to blago prejel.
davek na motorna vozila - nastanek davčne obveznosti - davčna oprostitev - odmera davka
Vsi zakonski pogoji za nastanek davčne obveznosti so v obravnavani zadevi izpolnjeni. Glede na to, da je bilo vozilo v letu 2016 pripeljano in registrirano v Sloveniji zgolj začasno in posledično ni bilo obdavčeno z davkom na motorna vozila, se za namene odmere tega davka tožničina pridobitev oziroma registracija v letu 2021 šteje za prvo registracijo v smislu zgoraj citiranega 4. člena ZDMV-1.
tožba v upravnem sporu - sodna poravnava - stvarno pristojno sodišče - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Sodna poravnava I P 90/2022 z dne 21. 12. 2023, ni bila sklenjena pri naslovnem sodišču, ampak je bila sklenjena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki je tudi pristojno za odločanje o pravnem sredstvu zoper njo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - obnovitveni razlog - dejansko stanje - verjeten izgled za uspeh
Tožnik se ne strinja z izvedenim dokaznim postopkom. Toženka pravilno pojasni, da bi moral tožnik te razloge uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku obnove. Tudi obsežno tožnikovo navajanje, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, ne more biti razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - pravica do izjave
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
V prvem odstavku 7. člena ZBPP pa je določeno, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko odobri le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v RS, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP tako ni podlage. Tako tožnikovi prošnji za odobritev BPP v postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP pravno svetovanje oz. pomoč pri odpravi pomanjkljivosti po pozivu organa za BPP v zadevi Bpp 2670/2024 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, torej za pravno svetovanje v upravnem postopku, ni bilo mogoče ugoditi.
ZIntPK člen 4, 4-11, 27, 27/1, 28, 29. ZLS člen 37b, 37b/1.
nezdružljivost opravljanja funkcij - preprečevanje korupcije - samoupravna lokalna skupnost - nasprotje interesov - lokalna samouprava - nezdružljivost s funkcijo župana - kršitev osebne integritete
Funkcija člana Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) zaradi možnega nasprotja med interesi lokalne skupnosti, ki jih prestavlja župan ter interesi madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki jih zasledujejo člani Sveta PMSNS, po naravi stvari ni združljiva s funkcijo poklicnega župana kot funkcionarja občine, ki jo opravlja tožnik. Članstvo župana v Svetu PMSNS zato nedvomno predstavlja okoliščino, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristansko in objektivno opravljanje nalog župana v smislu 11. točke 4. člena ZIntPK, zaradi česar je zakonodajalec navedeni funkciji opredelil kot nezdružljivi.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 20, 20/12. ZUP člen 9, 200. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 8, 8a, 8a (1), 8a (1)(d).
inšpekcijski postopek - odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - sodelovanje v postopku - načelo zaslišanja - neobrazložena odločba
Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
Ker organ na prvi stopnji izpodbijane odločne ni ustrezno obrazložil, tožniku pa tudi ni bila dana možnost sodelovanja v postopku (pri ogledu inšpektorja), je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 23. 11. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 26. 11. 2024 in se po navedbi tožnikove pooblaščenke na dan obravnave nahaja v tujini. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
vročanje - fikcija vročitve - naslov za vročanje - dejansko prebivališče - samostojni podjetnik - fizična oseba
V sklepu o davčni izvršbi je kot dolžnica nesporno navedena le tožnica kot fizična oseba, zato je pri ugotavljanju pravega naslova za vročanje po presoji sodišča nepomembno, kje je imela tožnica v času vročanja registrirano dejavnost.
Dejansko prebivališče namreč temelji na tesnejših in trajnejših povezavah posameznika z določenim krajem oziroma naslovom. Ker je dejansko prebivališče logično tudi središče posameznikovih interesov in aktivnosti, lahko ta na naslovu dejanskega prebivališča utemeljeno pričakuje vročanje pomembnejših dokumentov, zlasti v primerih, ko s posameznim postopkom pred prvo vročitvijo še ni bil seznanjen.
V nadaljnjem postopku lahko stranka, ko je s prvo vročitvijo z uvedbo postopka po uradni dolžnosti že seznanjena in ji je s tega vidika omogočeno sodelovanje v postopku, ob smiselnem upoštevanju 66. člena in prvega odstavka 96. člena ZUP, sporoči tudi drug naslov za vročanje. S tem stranka prevzame skrb za prevzemanje pošiljk na tem naslovu in sporočitev morebitnih sprememb naslova, hkrati pa prevzame breme zakonskih posledic morebitne opustitve prevzema pošiljk na tem naslovu ali obvestitve organa o spremembi naslova.
Tudi če bi bile resnične tožnikove navedbe, da so varnostniki bili do prosilcev kdaj grobi, da prostori niso bili najbolj čisti, ob tem, da so bile zagotovljene sanitarije, (topla) voda, zdravstvena oskrba, obroki hrane trikrat dnevno, vsak prosilec je imel svojo posteljo, sodišče ni moglo skleniti, da bi v Republiki Bolgariji obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev take resnosti, da bi v primeru njegove predaje lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Tožnik ni uspel izpodbiti domneve načela medsebojnega zaupanja s posplošenim sklicevanjem na domnevno slabo stanje v Republiki Bolgariji.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - rok za oddajo vloge - pravočasnost vloge - zavrženje vloge - javnopravna stvar - uporaba določb ZUP
V postopkih dodeljevanja javnih sredstev po javnih razpisih je poudarjeno dosledno izpolnjevanje formalnih zahtev, ki izhaja iz načela, da morajo biti vsi prijavitelji enako obravnavani. Tožbenemu sklicevanju, da pomanjkljivost na ovojnici, v kateri je bila vloga oddana, ni bistvena, zato sodišče ne more slediti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - znižanje preživnine
Iz sodnih odločb med drugih izhaja, da tožnik ni izkazal bistveno spremenjenih okoliščin glede zmožnosti plačevanja preživnine, kot tudi ne bistveno spremenjenih okoliščin na strani nasprotne udeleženke (matere mladoletnih otrok) ali bistveno nižjih potreb preživninskih zavezancev, kar je podrobneje pojasnjeno. Med drugim je navedeno, da niso bile ugotovljene nižje potrebe otrok, temveč so se te z vstopom mladoletne Č. Č. v šolo in posledično dvigom prispevka za vrtec za A. A. povečale. Posledično tudi ugotovljeni višji dohodki matere mladoletnih otrok C. C. ne predstavljajo bistvene okoliščine, ki bi utemeljevale morebitni predlog za znižanje preživnine.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnik novih razlogov za prošnjo za mednarodno zaščito v postopku pred toženko ni navedel.
Zgolj pripadnost določeni manjšini, brez konkretnih okoliščin preganjanja, sama po sebi še ne more pomeniti razloga za podelitev statusa mednarodne zaščite.
ZDO člen 158. ZUP člen 164, 164/2. ZDavP-2 člen 77.
davek od premoženja - ugotovitveni postopek - izvajanje dokazov - predlog za zaslišanje priče - dokazovanje - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravil postopka
Tožnica utemeljeno očita kršitev pravil postopka, ki je podan, ker toženka predlaganega dokaza z zaslišanjem prič ni izvedla oziroma ga ni argumentirano zavrnila. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba dokazni predlog za zaslišanje prič izvesti ali pa ga ustavno skladno zavrniti, pri čemer morajo biti razlogi za zavrnitev argumentirano pojasnjeni, in sicer ali je dokaz nepotreben, ker je dejstvo že dokazano (npr. priča naj bi že ugotovljeno dejansko stanje le potrdila); nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovala za odločitev ni pravno odločilno; ali neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi za zavrnitev predlaganih dokazov in izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
mednarodna zaščita - status begunca - kaznivo dejanje
Tudi po presoji sodišča je toženka glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je tožnik obsojen v Maroko za kaznivo dejanje uboja in prestal zaporno kazen 5 let, pravilno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva zakon za zavrnitev prošnje za mednarnodno zaščito na podlagi 3. alineje prvega odstavka 31. člena ZMZ-1. Sodišče še pripominja, da ne le, da obstaja utemeljen razlog za sum, da je tožnik pred vstopom v Republiko Slovenijo storil hudo kaznivo dejanje nepolitične narave v drugi državi, tudi če je bilo storjeno zaradi domnevno političnih ciljev, ampak je bil tožnik celo pravnomočno obsojen za hudo kaznivo dejanje v smislu odločbe 3. alineje prvega odstavka 31. člena ZMZ-1 in kazen tudi prestal. Zato je odločitev toženke, da obstaja za tožnika izključitveni razlog tudi po presoji sodišča pravilna.