molk organa - upravna izvršba - inšpekcijski postopek - izpolnitev obveznosti - rok za odločitev
V postopkih, ki tečejo po uradni dolžnosti, v katerih pristojni organ ne izda in vroči odločbe stranki v predpisanem roku, lahko stranka vloži pritožbo zaradi molka organa in pri tem izhaja iz predpostavke, da je organ izdal zanjo neugodno odločbo, pri čemer je v postopkih začetih po uradni dolžnosti za negativne odločbe šteti vse odločbe, ki poslabšujejo pravni položaj stranke.
vpis v register - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave v postopku
Upravna organa sta tekom upravnega postopka (domnevno prek spleta) aktivno pridobivala različne informacije in dokumentacijo, ki se nanaša na delovanje tožnice in njena pogodbena razmerja, odločitev v zadevi pa sta sprejela na podlagi analize posameznih delov te dokumentacije, ki je po njunem stališču pokazala, da tožnica opravlja javno službo. Takšno ravnanje upravnih organov po presoji sodišča bistveno presega okvire, v katerih je v skladu s 144. členom ZUP dopustno izvesti skrajšani ugotovitveni postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne ugovarja zaključku toženke v izpodbijani odločbi, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe Delovnega in socialnega sodišča št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev njegove prošnje zakonita in pravilna.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - zakonska predkupna pravica - prednostni vrstni red - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - pravni interes - pravni interes za vložitev tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Za vsebinsko odločanje o vsaki tožbi v upravnem sporu morajo biti izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. ZUS-1 te predpostavke določa v prvem odstavku 36. člena, na njihov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.
GZ-1 člen 46, 54, 54/1, 54/1-5. ZUreP-3 člen 109, 109/6, 109/6-7, 109/11, 203, 203/1, 203/1-1, 203/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - prenosno plinovodno omrežje - obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist - postopek za pridobitev služnosti v javno korist - nujni postopek - javno dobro - grajeno javno dobro
Zakon ne zahteva, da bi bila odločba ali sklep o uvedbi postopka razlastitve ali postopka za pridobitev služnosti v javno korist pravnomočna, pač pa da je tak postopek uveden. Omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist ureja ZUreP-3 v 220. in 221. členu. Zakonski določbi napotujeta na uporabo določb tega zakona, ki urejajo postopek razlastitve v javno korist. Četudi sedmi odstavek 221. člena ZUreP-3 določa, da se odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist lahko izvrši, ko postane pravnomočna, kot izjemo predvideva nujne postopke iz 215. člena tega zakona (ko po presoji sodišča pravnomočnost take omejitve ni zahtevana), to je postopke za namene iz prvega in drugega odstavka 203. člena tega zakona, ki zahtevajo hitro pridobitev nepremičnin (prvi odstavek 215. člena ZUreP-3). Med te postopke ZUreP-3 uvršča tudi postopke za gradnjo in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra (prva alineja prvega odstavka 203. člena ZUreP-3), med katere se umešča tudi izgradnja predmetnega plinovoda (prvi odstavek 2. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije).
Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 3, 3/1, 20, 20/5, 29, 29/1. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Če ni informacij, da v odgovorni državi članici obstajajo sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z azilnim sistemom in pogoji za sprejem Uredbi Dublin III v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, ni mogoče govoriti o obstoju utemeljenih razlogov za domnevo, da bo ta prosilec med postopkom obravnave prošnje in po koncu postopka izpostavljen nevarnosti kršitve načela nevračanja. To velja tudi v primeru, ko posamezna država pri dostopu prosilcev za mednarodno zaščito na njeno ozemlje dopušča prakse, s katerimi se kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožnik po predaji v postopku sprejema po Uredbi Dublin III namreč ne bo (več) v opisanih okoliščinah, v katerih se lahko odrazijo sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka. Šele na podlagi zanesljive ugotovitve, da je tožnik v času bivanja v hrvaškem azilnem domu zdravstveno oskrbo nujno potreboval, ter nadaljnje ugotovitve, da mu ta ni bila nudena, bi morala tožena stranka pristopiti k ugotavljanju, ali morda v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti na področju zdravstvene oskrbe prosilcev za azil. Ker takšnih zaključkov na podlagi tožnikovih izjav ni bilo mogoče narediti in ker tožnik tudi ni nasprotoval ugotovitvi tožene stranke, da ji niso znani prej omenjeni referenčni dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki o sistemskih pomanjkljivostih v pogojih sprejema v Republiki Hrvaški (zlasti glede zdravstvene oskrbe prosilcev), je tožena stranka utemeljeno zaključila, da v postopku ni bilo izkazano, da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih bi bil tožnik podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.
prispevki za socialno zavarovanje - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - zavezanec za plačilo prispevka - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - družbenik - obseg in vsebina davčnega nadzora
Odločba ZPIZ ni podlaga za vključitev tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje na podlagi 17. oziroma 18. člena ZZVZZ. Še manj to velja za dopis/pojasnilo ZZZS. Toženka ima načeloma sicer prav, da zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja nastane že na podlagi zakona, kljub temu pa morajo zavezanci sami vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo.
sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom o prekinitvi postopka ni odločeno o nobeni materialno pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, ki je procesne narave. Morebitne nepravilnosti glede vodenja postopka bo tožnik lahko uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper končno odločitev o glavni stvari. Ker izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka
Organa se nista opredelila do ugovora tožnika, da za zemljišča, ki se po namenski rabi nahajajo na območju drugih zemljišč (in ne stavbnih zemljišč), ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je utemeljil s sklicevanjem na določbe OPN in Pravilnika. Ker izpodbijane odločbe iz tega razloga ni mogoče preizkusiti, je ta obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - nezdružljivost opravljanja funkcij - opozorilo o nezdružljivosti funkcij - zastopanje pravne osebe - pooblastilo
Sodišče ugotavlja, da ZIntPK pojma zastopanja ne opredeljuje in ga torej tudi ne omejuje. Tako ga je mogoče razlagati tudi kot izvajanje pooblastil zakonitega oziroma statutarnega zastopnika pravne osebe (izvirno zastopanje), pa tudi kot izvajanje pooblastil pooblaščenca (izvedeno zastopanje), pridobljenih na podlagi (splošnega ali pa posamičnega) pooblastila zakonitega oziroma statutarnega zastopnika. Vendar to razlikovanje za odločitev v tej zadevi ni bistveno, saj po presoji sodišča tožnica kot direktorica v obravnavanem obdobju ni imela ne izvirnih ne izvedenih pooblastil za zastopanje.
sprejem v državljanstvo RS - pogoji za sprejem v državljanstvo - pogoj dejanskega življenja v RS - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - prosti preudarek
Ocene, da tožnik za sporno petletno obdobje ni izkazal neprekinjenega dejanskega življenja osebe v RS, ni mogoče izvesti le iz dejstva, da (tožnik) ni določno opredelil žigov v svojih potnih listih in bančnih transakcij. Tožena stranka bi v svojo presojo morala vključiti tudi predložene listine ((1) potrdilo delodajalca, da tožnik v letih 2015 do marca 2021 ni koristil izrednega neplačanega dopusta, ampak le redni dopust, in sicer 27 dni leta 2015, 27 dni leta 2016, 28 dni v letih od 2017 do 2020 in 9 dni do marca 2021, ki ga je tožena stranka sicer povzela v izpodbijani odločbi, vendar ga ni dokazno ocenila, (2) pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 10. 4. 2012, iz katere je razvidno, da tožnik opravlja delo 40 ur tedensko v okviru pet ali šest dnevnega delovnega tedna in da ima pravico do letnega dopusta, (3) da je tožnik sin A. v letu 2014 v RS zaključil osnovno šolo in v šolskem letu 2017/2018 obiskoval 2. letnik programa "Administrator", njegova hči pa v šolskem letu 2017/2018 1. letnik izobraževalnega programa "Srednje poklicno izobraževanje - trgovec", (4) da je tožnikova žena v RS obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi sklenjenega delovnega razmerja od 2. 7. 2014 dalje), ki utegnejo biti v prid sicer neprerekanim tožbenim navedbam, da tožnikova družina živi v RS, zato tožnik nima potrebe po pogostem zapuščanju njenega območja.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko le tisti uporabnik, ki nezazidano stavbno zemljišče lahko uporablja v skladu z njegovim namenom. To pa nedvomno niso zakupniki nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih na podlagi sklenjenih zakupnih pogodb lahko uporabljajo le za kmetijske namene. Nelogično in v nasprotju z načelom sorazmernosti bi bilo, če bi bili zakupniki kot neposredni uporabniki zemljišč dolžni plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi namena, za katerega zemljišča niti ne smejo uporabljati.
Prvostopenjski organ ne upošteva ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti v zemljiškem katastru, zaradi katerih naj bi bilo z ureditvijo meje poseženo v lastninsko pravico tretjih oseb, katerih parcele po zemljiškem katastru ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Po izrecni določbi drugega odstavka tedaj veljavnega 28. člena ZEN so namreč (poleg predlagatelja, to je lastnika parcele, katere meja se ureja) stranke postopka urejanja meje in postopka evidentiranja urejene meje (le) lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Tretje osebe, katerih parcele ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, torej v tem postopku ne sodelujejo in s tem svojih (pravnih) koristi ne morejo varovati.
osebna asistenca - načelo varstva pravic strank in javne koristi - mnenje komisije - obrazložitev odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
Iz nobene izmed odločb ne izhajajo razlogi o odločitvi organa, še posebej ob upoštevanju okoliščine, da ima tožnica hudo obliko epilepsije, zaradi česar potrebuje vsaj delno pomoč pri opravljanju praktično vseh osnovnih življenjskih funkcij. Upravni organ bi moral jasno obrazložiti, zakaj konkretno tožnici ne pripada pravica do osebne asistence niti v obsegu 30 ur na teden, saj v nasprotnem primeru predmetne odločbe ni mogoče preizkusiti.
V skladu z načelom varstva pravic strank in varstva javnih koristi, ki je uveljavljeno kot eno temeljnih načel ZUP, je organ dolžan stranko seznaniti tudi z drugimi možnimi oblikami pomoči.
V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
Zato je pravilno, da se je ugotavljalo, ali je obstajala podlaga za posamezna plačila oziroma ali je na dan 8. 10. 2020 obstajal dolžni znesek obveznosti in v kolikšni višini. V času izdaje prvotnega sklepa pa je odločba z dne 7. 12. 2015, ki predstavlja izvršilni naslov, obstajala, saj je bila odločba pritožbenega organa izdana šele 29. 10. 2020, čemur tožnik niti ne ugovarja. To pa posledično pomeni tudi, da je dolžnikov dolžnik, Specializirano državno tožilstvo RS, imel dolžnost prvotni sklep z dne 8. 10. 2020 izvršiti v višini 2.946,12 EUR.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - verjeten izgled za uspeh
Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona). Tudi po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da Prošnja ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker tožnik vlaga Prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna oziroma v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - video nadzor - video nadzor delodajalca - namen videonadzora - podatki GPS naprave
Sodišče je pri presoji upoštevalo upravnosodno prakso, po kateri je video nadzor v delovnih prostorih dopusten le v izjemnih primerih in kadar je to nujno potrebno, oziroma je dopusten le takrat, ko gre za situacijo, ki to zahteva, v zanjo primernem obsegu ter za čas, ki je potreben, da se ta situacija razreši. Takšno stališče je skladno s stališči Ustavnega sodišča ter Evrospkega sodišča za človekove pravice.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradne evidence - uporabnik nepremičnine
Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) izrecno določa, da je spremembo v katastru upravičen predlagati zavezanec, med zavezance pa sodi tudi uporabnik nepremičnine. Zato je tožnikov očitek, da ni mogel spreminjati podatkov, na podlagi katerih je bil NUSZ odmerjen, ker ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je lastnik nepremičnine, neutemeljen.
Ustavno sodišče je že v odločbi, Up-82/01-9 z dne 5. 4. 2002, pojasnilo, da lahko z dedovanjem pridobijo premoženje, ki je bilo podržavljeno zapustniku, tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval in je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Drugačna razlaga prvega odstavka 78. člena ZDen bi bila v neskladju s 33. členom ustave. Ker imajo torej dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval, pravico pridobiti premoženje z dedovanjem po denacionalizacijskem upravičencu, ki je umrl pred denacionalizacijo, morajo imeti tudi pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo ne glede na to, da po Zakonu o dedovanju niso zapustnikovi dediči.
Za presojo oporočnih razpolaganj v postopkih denacionalizacije je pomembno, da ZDen v drugem odstavku 78. člena drugače kot ZD ureja prehod zapustnikovega premoženja na dediče, in sicer določa, da do tega pride šele ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Gre za to, da podržavljeno premoženje do odločitve o denacionalizaciji sploh še ni bilo v premoženju upravičenca - zapustnika.