brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinska utemeljenost prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj - nepopolne tožbene navedbe
Jasne in razumljive navedbe prosilca glede zahteve, v zvezi s katero zaproša za brezplačno pravno pomoč, so bistvenega pomena za odločanje o utemeljenosti prošnje, saj je od teh navedb odvisna presoja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločanje o obsegu in obliki pravne pomoči. Izostanek navedb ali njihova nepopolnost oziroma nerazumljivost onemogočata presojo tega pogoja.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - prikrivanje podatkov - prenehanje upravičenosti - razlogi za prenehanje
Ni brez pomena, na katerem od v prvem odstavku 43. člena ZBPP določenih razlogov tožena stranka utemeljuje, da je tožeča stranka prejela brezplačno pravno pomoč neupravičeno oziroma kaj je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in kdaj je razlog za prenehanje tega upravičenja nastopil.
gradbeno dovoljenje - zavrnitev zahtevka - nezahtevni kmetijski objekt - kmetija - gradnja - pomožni objekt
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dokončen akt - zavrženje pritožbe - neizčrpanost pritožbe
Ker je bila pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa je bila ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil.V takšnem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep. Tožnik bi moral najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej prvostopenjski sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1).
Sodišče se s tožnico strinja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti določbam 214. člena ZUP o vsebini obrazložitve in da odločbe zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Organ se v odločbi namreč ni opredelil do navedb tožnice, da se predmetni leseni objekt uporablja za spravilo poljščin in vrtnega orodja, in to v nespremenjeni obliki že desetletja. Organ ni obrazložil, zakaj objekt po namenu ne sodi med katerega od dopustnih objektov iz 10. člena Odloka s po namenu podobno dejavnostjo. Organ tudi ni navedel, ali je ugotavljal ter upošteval, ali je bil objekt v času postavitve dopusten. Po ustaljeni upravnosodni praksi pa je legalnost gradnje treba presojati po predpisih, veljavnih v času odločanja ter ob upoštevanju predpisov, veljavnih v času gradnje spornih objektov.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - javna pot - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - stranski udeleženec
Organu je glede na okoliščine bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma pravnem interesu. Pravni položaj tožnika se zato razlikuje od pravnega položaja morebitnih drugih uporabnikov zemljišč, ki organu nuso znani in jih tudi ni mogel vnaprej določiti.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - javna pot - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - stranski udeleženec
Organu je glede na okoliščine bilo znano oziroma bi mu moralo biti znano, da je tožnik zaradi ukinitve statusa javnega dobra neposredno prizadet v svojih pravicah oziroma pravnem interesu. Pravni položaj tožnika se zato razlikuje od pravnega položaja morebitnih drugih uporabnikov zemljišč, ki organu niso znano in ji tudi mogel vnaprej določiti.
koncesija - zdravstvena dejavnost - odločitev ustavnega sodišča - ustavne pravice - neustavnost - pravica do enakosti pred zakonom - pravna država - svobodna gospodarska pobuda - retroaktivnost
Sprememba trajajočega pravnega razmerja ne učinkuje za nazaj. Ker v konkretni zadevi ne gre za poseg v pravne položaje, ki bi bili zaključeni v času veljavnosti prejšnjega pravnega akta, zato do posega v razmerje urejeno s pravnomočno odločbo ni prišlo. Gre za sistemski ukrep zakonodajalca z legitimnim ciljem ureditve zdravstvene dejavnosti in zagotavljanje javnega interesa.
Ker je organ odločal o gradbenem dovoljenju preden je bilo pravnomočno odločeno o tožničinem vstopu v ta postopek, njenega predloga za obnovo ne more zavreči iz razloga, ker je bil njen predlog za vstop v postopek (zgolj) dokončno zavrnjen.
Pri obnovitvenem razlogu po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP se ne preizkuša, ali bi bila odločba zaradi okoliščin, na katere stranka opira svoj pravni interes, lahko drugačna in da sta v tem smislu navedena obnovitvena razloga po ZUP absolutna. Vendar je treba upoštevati še drugi odstavek 47. člena tedaj veljavnega GZ, ki je v tem primeru lex specialis. Določal je, da se v primeru, če oseba zahteva obnovo postopka iz razloga, ker bi morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, obnova dovoli le, če bi lahko pripeljala do drugačne odločitve.
Preizkus kvalificiranosti se torej zahteva, pri čemer tudi presoja, ali bi obnova lahko pripeljala do drugačne odločitve, ne pomeni, da organ odloča že o predmetu gradbenega dovoljenja, tj. ali bi predlagatelj obnove v obnovljenem postopku uspel. Gre za to, da mora presoditi ali predlagatelj zatrjuje obstoj razlogov, ki bi, če bi bili izkazani, lahko pripeljali do zavrnitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Tožnica je po s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi v primeru, če navedene določbe Odloka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne bi bile spoštovane, lahko prišlo do posega v njen pravni položaj. Prav tako so zatrjevani razlogi taki, da bi v obnovljenem postopku lahko pripeljali do zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja, saj je skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZMZ-1 člen 20, 20/3, 49, 49/15, 70, 70/4. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 7, 19, 19/2, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27.
subsidiarna zaščita - resna škoda - odstranitev tujca iz države - načelo nevračanja - zdravstveno stanje prosilca - načelo lojalnega sodelovanja - pravo EU - zaslišanje - glavna obravnava - pravica do pritožbe
Sodna praksa Sodišča EU v zvezi z Direktivo o vračanju 2008/115 pomeni, da je Upravno sodišče moralo v tej zadevi zaradi obvezujoče metode razlage effet utile oziroma lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU ignorirati določbo petnajstega odstavka 49. člena ZMZ-1.
Tožena stranka sploh ni naredila ocene tveganja z vidika varstva pravice iz člena 19(2) Listine, kljub temu, da je tožnik poleg tega, da nima kje bivati v Alžiriji, omenil tudi zdravstvene razloge. Te razloge pa je omenil v takšnih okoliščinah in na način, da bi tožena stranka morala ta vidik spora razčistiti in ga vključiti v presojo.
Člen 5 Direktive 2008/115 v povezavi s členoma 1 in 4 ter 19(2) Listine nasprotuje temu, da država članica sprejme odločbo o vrnitvi ali zagotovi odstranitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju te države članice in ki ima hudo bolezen, če obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi vrnitev tega državljana, ker v namembni državi ni na voljo ustrezne oskrbe, tega izpostavila nevarnosti znatnega skrajšanja pričakovane življenjske dobe ali hitrega, znatnega in nepopravljivega poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, kar bi povzročilo hude bolečine.
Zaradi načela enakovrednosti v zvezi z načelom procesne avtonomije držav članic EU je Upravno sodišče prišlo do zaključka, da v povezavi z določbo 27. člena Dublinske uredbe, v povezavi z določbo o pravnem sredstvu v zadevah ponovnih prošenj in v pritožbenih zadevah odločanja o prvi prošnji za mednarodno zaščito ter 47. člena Listine in v tem razdelku obravnavanih sodb Sodišča EU, določbe določila četrtega odstavka 70. člena ZMZ-1 zaradi načela enakovrednosti, kot sestavnega dela 47. člena Listine, ki ima neposredni učinek, ni mogoče razlagati tako, da se to določilo nanaša na toženo stranko.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožba, ki je bila ob vložitvi nejasna in nepopolna, je ostala nejasna in nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni navedel, kateri upravni akt s tožbo izpodbija, niti ni predlagal, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1.
legalna gradnja - predhodno vprašanje - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S procesnim sklepom o prekinitvi postopka odločanja je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen, zato sklepa o prekinitvi ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - neobrazložena odločba
Dalje, kot razlog za zavrženje tožnikove prošnje organ v nadaljevanju navaja, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno, saj je sodišče z odločbo Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023 prosilcu dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji." Takšna obrazložitev pa ne omogoča preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in ni v skladu z zahtevami 214. člena ZUP (v povezavi z 228. členom ZUP). V njej namreč ni navedeno, o kakšni prošnji za BPP v primerjavi s predmetno naj bi bila tožniku BPP dodeljena z odločbo, št. Bpp 1041/2023 z dne 18. 10. 2023; organ navaja le, "da je bilo o smiselno enaki prošnji s strani prosilca že pravnomočno odločeno". Po citirani določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pa je pogoj za zavrženje zahteve, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetniku - posvet s stranko - pregled spisa
Po obsežni sodni praksi je nagrada za posvet s stranko in pregled spisa načeloma vsebovana že v nagradi za sestavo tožbe oziroma odgovora na tožbo ali pripravljalne vloge. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis.
V 11. tarifni številki OT ni predvidena nagrada za sestavo in vložitev izjave o odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva RS, saj vložitev navedene izjave ni obvezna in je zato navedena tarifna številka ne zajema.
Zakonska ureditev, ki v petem odstavku 17. člena ZOdv omejuje višino odvetniške nagrade na polovico nagrade po OT za tiste odvetnike, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, je zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče RS
izredno pravno sredstvo - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - bistvena kršitev določb postopka
Odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici sta vezana na absolutni rok petih let oziorma enega leta od izdaje in vročitve odločbe organa prve stopnje. Tožena stranka, je v zadevi že izdala odločbo v predpisanem roku, po odpravi te odločbe v postopku sodnega varstva, zato se ne more uspešno sklicevati na potek roka iz 277. člena ZUP. Nova odločba upravnega organa, četudi izdana kasneje, po svojem pravnem učinku nadomešča prvotno izdano odločbo, ki je bila v upravnem sporu odpravljena.
dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - datum pridobitve nepremičnine - prodaja nepremičnin - stroški vzdrževanja - investicija - pohištvo
Sporni stroški se nanašajo na nakup stanovanjske opreme in pohištva. V davčnem postopku oprema predstavlja premično premoženje, ki se v skladu s 1. točko sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 ne upošteva kot strošek investicij, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine. Sodišče se strinja zato z razlogi davčnega organa in toženke, da ne gre za stroške investicij in vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost stanovanja. V konkretnem primeru davčni organ spornih stroškov ni davčno priznal, ker ne povečujejo uporabne vrednosti nepremičnine.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - ogrožanje varnosti - resna grožnja za javni red ali javno varnost - kršitev javnega reda in miru
Kršitve so bile take narave (grožnja s smrtjo varnostniku in žalitve le-tega v vinjenem stanju, neupoštevanje njegovih navodil in odredb, nespoštljivo ravnanje s hrano, glasno razburjanje, pozivanje varnostnika k pretepu zunaj varovanega območja) in intenzitete, da nedvomno ogrožajo javnost in predstavljajo tudi dovolj resno nevarnost za javni red.
Ni dvoma, da je bilo z omejitvijo gibanja tožnika na prostore Centra za tujce, poseženo v njegovo osebno svobodo oziroma da ta ukrep pomeni omejitev izvrševanja njegove pravice do svobode (ki jo varujejo 19. člena Ustave, 6. člen Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 5. člen EKČP).
Sodišče pritrjuje sklepu toženke, da je ob zgoraj opisani dinamiki kršitev tožnika v azilnem domu, ukrep omejitve gibanja na območje Centra za tujce ustrezen in sorazmeren nevarnosti, ki jo tožnik s svojimi ravnanji predstavlja za varstvo osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda. Večkratna opozorila varnostne službe pri tožniku niso zalegla, s kršitvami je torej nadaljeval, šlo pa je za hujše kršitve (varnostniku je grozil s smrtjo). Tako je jasno, da se lahko le z ukrepom omejitve gibanja tožnika na Center za tujce, zagotovi cilj varstva osebne in premoženjske varnosti in s tem javnega reda.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sodbo PRp 328/2024 z dne 3. 4. 2024, ki jo izpodbija tožnik s tožbo v tem upravnem sporu, je izdalo Višje sodišče v Kopru v okviru svojih na podlagi Ustave Republike Slovenije (126. člen) z zakonom, to je ZS in ZP-1 določenih pristojnosti. Navedena sodba torej spada med odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, kar pomeni, da ne gre za upravni akt, ki bi se glede na določbe (2. in 3. člena) ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/3.
tožba v upravnem sporu - elektronska vložitev vloge - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
V obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. V postopkih upravnega spora namreč informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen. Poleg tega se skladno z drugim odstavkom 105.b člena ZPP za pisno vlogo, poleg vloge v fizični obliki, šteje (le) vloga, ki je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (t. i. kvalificirano digitalno potrdilo), česar v konkretnem primeru tožeča stranka prav tako ni izpolnila.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - prekrškovni postopek - prekrški - zagrožena kazen zapora
Glede na predpisano skupno višino globe za prekrške, storitev katerih se očita tožniku, ki znaša najmanj 2.120,00 EUR, in ob upoštevanju 20.a člena ZP-1, ki v primeru neplačila globe nad skupno višino 1.000,00 EUR, v primeru neuspešne izterjave po pravilih upravne izvršbe, predvideva izvršitev sankcije nadomestnega zapora, po presoji sodišča ni utemeljeno stališče tožene stranke, da ne gre za zadevo, ki bi bila za prosilca življenjskega pomena. Čeprav drži, da ima tožnik oziroma vsaka stranka v prekrškovnem postopku v primeru, če zaradi premoženjskega stanja globe in stroškov ni zmožna plačati, najpozneje do poteka roka za plačilo možnost predlagati nadomestitev globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, je po oceni sodišča uveljavljanje take možnosti v primeru, če stranka dejansko ne razume pomena postopka (kar je tožnik navajal že v prošnji za BPP), vprašljivo.Po mnenju sodišča bi se tako moral upravni organ, glede na navedbe v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na primeren način (npr. z izvedbo ustne obravnave), prepričati o tožnikovih osebnih okoliščinah oziroma ali je sposoben razumeti pomen postopka.