sofinanciranje iz javnih sredstev - obseg sodne presoje - kriteriji za ocenjevanje vlog
Dejanska vprašanja, to so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov (214. člen ZUP) za izbiro ponudnika. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spušča tudi v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva načela delitve oblasti med izvršilno in sodno vejo - drugi odstavek 3. člena Ustave RS).
dohodnina - davek od dohodkov iz premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - vlaganje v najeto nepremičnino
In ravno za to gre v obravnavanem primeru: tožnik se je pogodbeno zavezal in je tudi izvršil vlaganja v najeto nepremičnino, vsled tega pa se je se, ker je šlo za investicije v sestavine najete nepremičnine (v smislu 8. člena Stvarnopravnega zakonika), povečala vrednost najemodajalčeve nepremičnine, kar predstavlja dohodek v smislu 15. člena ZDoh-2.
Ta dohodek pa je bil po presoji sodišča s strani najemodajalca tudi prejet, in sicer z vgraditvijo, tako kot to izhaja tudi iz sodbe revizijskega sodišča. Tedaj se je namreč povečala vrednost najemodajalčeve nepremičnine in je to odločilni trenutek z vidika obdavčitve. Ne pa šele trenutek, če oz. ko bo tožnik najemodajalcu najeto nepremičnino vrnil zaradi prenehanja najemnega razmerja.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3, 45, 45/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/2.
akontacija dohodnine - delo v tujini - znižanje davčne osnove - stroški prevoza na delo - običajno bivališče
Ob ustavnoskladni razlagi 45. člena ZDoh-2 je delojemalec, zaposlen pri delodajalcu v tujini, ki je davčni zavezanec upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer tožnik prebiva, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja delo, in nazaj, kar velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, torej ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi vsaj štirikrat tedensko, kar kot omejitev izhaja iz opredelitve pojma "običajnega prebivališča" iz drugega odstavka 3. člena Uredbe. Ta določba Uredbe je namreč v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom, zato je v delu 3. člena, ki določa navedene omejitve za odmero dohodnine, v zadevah, kot je obravnavana, ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - obresti - davčni inšpekcijski nadzor
Z izpodbijano odločbo so bile tožniku od davčnih obveznosti, ugotovljenih v ponovnem postopku davčnega nadzora, ki so že bile plačane pred izdajo odločbe v ponovnem postopku, obračunane obresti po noveliranem 95. členu ZDavP-2, tj. po 7 % letni obrestni meri, ki so bile višje od obresti, ki so bile od istih davčnih obveznosti tožniku obračunane za čas od poteka roka za plačilo davka do plačila davka po pravilih, ki so veljala v navedenem obrestovalnem obdobju, tj. po 12-mesečnem EURIBORju po predhodno veljavnem 95. členu ZDavP-2. Tako je bilo pri odmeri po izpodbijani odločbi materialno pravo napačno uporabljeno. Pri tem pa ni relevantno, kar izpostavlja toženka, da USRS v cit. odločbi ni sprejelo stališča glede namena 7 % obrestne mere, saj v konkretnem primeru, ne glede na njen namen, le-ta sploh ne bi smela biti uporabljena. V ponovnem postopku bi tožniku lahko bile obresti obračunane po višji obrestni meri po noveliranem 95. členu ZDavP-2 le, če davčna obveznost, ki se obrestuje, še ne bi bila plačana in če še ne bi bila plačana ob izdaji odločbe v ponovnem postopku v nasprotnem primeru pa ni dopustno obračunati več obresti, ko bi jih bilo mogoče obračunati po dotedanji obrestni meri; v ponovnem postopku tudi obresti ne morejo biti obračunane za obdobje od plačila davka do izdaje odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja - zaslišanje stranke - nepravilno vročanje - kršitev pravil postopka
V tej zadevi tožena stranka s tem, ko vabila na zaslišanje 15. 5. 2024 ni vročila tožnikovemu pooblaščencu (pri čemer iz podanih navedb oz. okoliščin zadeve ne izhaja, da je šlo za nujno osebno vabilo z osebno navzočnostjo določenega vabljenega), ni ravnala v skladu z določbo prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Z opustitvijo vročitve vabila pooblaščencu je bila tožniku kršena pravica do zastopanja (prvi odstavek 53. člena ZUP) in s tem do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kar bi v tej zadevi moglo vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve. V skladu z določbo četrtega odstavka 53. člena ZUP organ, ki vodi postopek, v primeru, če se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki se tičeta dejstev, ne ujemata, obe izjavi presodi po 10. členu ZUP (prosta presoja dokazov). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je takšna presoja v tej zadevi v celoti izostala. Zaradi navedenega izpodbijane odločbe tudi ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev iz 7. točke prvega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9. ZPIZ-2 člen 352, 353.
dohodnina - odmera dohodnine - odkupna vrednost - pokojninska renta - izplačilo sredstev - poklicno zavarovanje - drugi dohodek
Zakon iz obveznosti plačila dohodnine izrecno izključuje le izplačilo odkupne vrednosti v primeru rednega prenehanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaradi pridobitve pravice do pokojnine, pod pogojem, da sredstva niso izplačana zavarovancu, temveč se v skladu s 352. in 353. členom ZPIZ-2 v enkratnem znesku prenesejo izplačevalcu pokojnine v imenu in za račun zavarovanca, ki sklene zavarovanje, po katerem zavarovanec pridobi pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente (5. točka 107. člena ZDoh-2).
tujec - tujec, ki mora zapustiti državo - omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil namreč odrejen zaradi nevarnosti pobega, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj.
pooblaščenec - vložitev tožbe brez pooblastila - zavrženje tožbe
Ker v danem roku pooblaščenec pravilnih pooblastil ni predložil niti jih ni predložil kasneje niti ni izkazal s strani tožnikov dane odobritve predmetne tožbe in že opravljenih dejanj, je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo zavrglo (četrti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pomoč
Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.
sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - skrajšani ugotovitveni postopek
Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ in toženka ne smeta presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova (niti njegove izvršljivosti). Zaradi navedenega v davčnem izvršilnem postopku po zakonu ni predvideno zaslišanje dolžnika in tudi ne izvedba ustne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - poplave - pavšalne navedbe
V tretji alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP je določeno, da se izjemna BPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave). Vendar sodišče ugotavlja, da je tožnik šele v tožbi prvič omenil, da je v poplavah izgubil vse premoženje. Z navedenim ni seznanil toženke pred izdajo izpodbijane odločbe, zato toženka navedenega pri izdaji izpodbijane odločbe ni mogla upoštevati. Prosilec za dodelitev BPP je namreč tisti, ki mora organ obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP.
sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - skrajšani ugotovitveni postopek
Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ in toženka ne smeta presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova. Zaradi navedenega v davčnem izvršilnem postopku po zakonu ni predvideno zaslišanje dolžnika in tudi ne izvedba ustne obravnave.
prepozna tožba - prekluzivni rok - fikcija vročitve
Tožba je prepozna. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Sodišče lahko pritrdi toženki, da so opisane kršitve hišnega reda take narave (prepiri s sostanovalci, žaljiv in agresiven odnos do varnostnikov (v vinjenem stanju), ko so ga skušali umiriti, vpitje v vinjenosti in predvajanje glasbe v poznih nočnih urah, pretep s sostanovalcem v vinjenem stanju, ponovno motenje nočnega reda, kričanje in razburjanje v prostorih in pred vhodom Azilnega doma Vič) ter intenzitete, da nedvomno ogrožajo javnost in predstavljajo tudi dovolj resno nevarnost za javni red.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno ševilko I U 1627/2023. Prosilec je v upravnem sporu I U 1627/2023 izpodbijal odločbo organa za BPP Upravnega sodišča RS Bpp 142/2023, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev bpp za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. ROP 9/2023 z dne 3. 7. 2023. Opisano dejansko stanje po presoji sodišča pomeni, da tožnik neutemeljeno zagovarja zlorabi 8. člena ZBPP.
informacija javnega značaja - poročilo - dokument v nastajanju
Končno poročilo nadzornega odbora torej po presoji sodišča ne predstavlja osnutka dokumenta, tudi če bi šlo za dokument v nastajanju pa v konkretnem primeru niso kumulativno izkazane vse okoliščine za uporabo izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
sklep o dovolitvi izvršbe - procesni sklep - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odločitev o predlogu za odlog izvršbe ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Ker gre za procesni sklep, sprejet znotraj izvršilnega postopka, ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1. V primeru odločitve o odlogu izvršbe gre namreč po tretjem odstavku 293. člena UP za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvetniški stroški - kazenski postopek - nadaljevano kaznivo dejanje - povišanje nagrade
Člen 7/2 OT je treba tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZJN-3 člen 35.
dostop do informacij javnega značaja - javno naročanje - postopek javnega naročila - varstvo konkurence - poslovna skrivnost - pravni interes za tožbo - pravni interes - neizkazan pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožnik je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist. Ker je očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano tožbo v tem obsegu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkovo postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.
Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Ker izpodbijana odločba tožene stranke takšne obrazložitve ne vsebuje, saj se ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.
Sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v okviru vsebinskih navedb tožečih strank, ker se njihove navedbe ne nanašajo na vsebino v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, zato je odločbo preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je upravni organ pravilno odločil in odločbo ustrezno obrazložil, pri tem pa tudi ni kršil pravil postopka.
V predmetnem upravnem sporu sodišče presoja samo izpodbijano upravno odločbo in ne more posegati na ostale odločbe, ki so bile izdane med tekom predmetnega upravnega spora. Upravno sodišče presoja zakonitost odločbe (ali je bila upravna odločba izdana v zakonitem postopku in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno) v trenutku njene izdaje (načelo zakonitosti, 6. člen ZUP).