• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>
  • 201.
    UPRS Sodba II U 107/2022-20
    12.11.2024
    UP00083541
    ZPDZC-1 člen 5. ZUP člen 9, 146.
    načelo zaslišanja stranke v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
    Z vidika načela kontradiktornosti ne zadostuje le pisna seznanitev strank z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka ali njuna prisotnost oziroma sodelovanje pri inšpekcijskem postopku, zlasti ob upoštevanju, da tožnici nista imeli možnosti neposredne seznanitve z dokazi, ki jih je prvostopenjski organ pridobil naknadno.

    Sodišče poudarja, da je namen zaslišanja stranke tudi v tem, da organ "sliši" navedbe stranke in jih bodisi upošteva ter sprejme njene navedbe ali ugovore bodisi jih zavrne z vsebinsko in individualizirano argumentacijo; v nasprotnem primeru je pravica do izjave izvotljena oziroma obstaja zgolj navidezno.
  • 202.
    UPRS Sodba I U 600/2021-22
    12.11.2024
    UP00083130
    GZ člen 47.
    gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
    Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.

    Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.
  • 203.
    UPRS Sodba in sklep I U 1090/2023-27
    11.11.2024
    UP00086044
    ZZavar-1 člen 21. OZ člen 921.
    zavarovalni posli - opravljanje zavarovalnih poslov brez dovoljenja - prenehanje opravljanja dejavnosti - zavarovalna pogodba - dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - dokazni predlog
    Tožnica v konkretnem primeru v pravnem prometu ni nastopala kot proizvajalka ali prodajalka tehničnega blaga, niti ni svojih storitev ponujala brezplačno, kar vse so glede na zakonsko dikcijo ZVPot-1 karakteristike garancije. V tem primeru je bilo jamstvo, ki so ga kupili potrošniki, samostojen pravni posel, s katerim je tožnica nase prevzela riziko kritja stroškov odprave napake (popravila) oziroma zagotovitve nove elektronske naprave, ki jo je kupec kupil pri prodajalcu. Zato gre v tem primeru tudi po presoji sodišča za zavarovalno pogodbo med kupcem in tretjo osebo (tožnico) in ne za garancijo v smislu prej povzetih določb ZVPot-1.
  • 204.
    UPRS Sodba I U 872/2022-17
    11.11.2024
    UP00083344
    ZCes-1 člen 97.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - retroaktivna veljavnost
    Toženka je ugovor tožnika, da so bili objekti postavljeni v času veljavnosti Odloka, tj. pred 10. 8. 2013, zavrnila z utemeljitvijo, da iz vpogleda v posnetke "Google maps" iz časa julij 2013, izhaja, da takrat na sporni lokaciji še ni bilo gradbene ograje, kot tudi ne oglasnih objektov. Te ugotovitve, tj. da julija 2013 objekti še niso bili postavljeni, tožnik v pritožbi ni prerekal. Že iz tega razloga njegove spremenjene trditve, da naj bi objekte postavil med 1. in 10. 8. 2013, niso prepričljive. Tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza.
  • 205.
    UPRS Sodba I U 613/2022-10
    11.11.2024
    UP00085340
    ZBPP člen 40, 40/1, 40/5.
    brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
    Če je brezplačna pravna pomoč odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana in se ni mogoče strinjati s stališčem tožnika, da pomeni okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, da se brezplačna pravna pomoč nadaljuje.
  • 206.
    UPRS Sodba II U 392/2022-23
    11.11.2024
    UP00080765
    ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/6.
    dohodnina - odmera dohodnine - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - relativno zastaranje - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja
    Določilo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, ki določa desetletni zastaralni rok za odmero davka, po presoji sodišča pomeni, da mora znotraj desetletnega roka za zastaranje davčni organ izdati odločbo, s katero je bil davek odmerjen. Po preteku absolutnega zastaralnega roka desetih let davčne obveznosti ni več mogoče odmeriti, ne glede na število pretrganj zastaranja odmere, ko so ti zastaralni roki po pretrganju oziroma pretrganjih začeli znova teči. Institut zadržanja zastaranja, predviden kot izjema v šestem odstavku 126. člena ZDavP-2, pri vprašanju odmere davka ne pride v poštev.
  • 207.
    UPRS Sodba II U 459/2022-18
    11.11.2024
    UP00080791
    ZG člen 47, 47/3, 47/10, 47/11. ZKZ člen 23, 23/2, 23/4.
    kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - paketna prodaja - kmetijska in gozdna zemljišča - gozdna zemljišča - kmet mejaš
    Že iz jezikovne razlage prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) izhaja, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico po določenem vrstnem redu, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. ZG glede prodaje gozda prednostne upravičence določa drugače, manj restriktivno. Bistvena razlika med ZKZ in ZG je, da ZG ob izpolnjevanju enakih pogojev predkupnih upravičencev prednosti ne daje predkupnemu upravičencu s statusom kmeta. Posledično v primeru dveh enakovrednih prednostnih upravičencev pride v poštev načelo svobodne izbire pogodbenega partnerja.
  • 208.
    UPRS Sodba I U 822/2022-9
    11.11.2024
    UP00084363
    ZTro-1 člen 95.
    vračilo trošarine za energente - verodostojna listina - evidence - bistvena kršitev določb postopka
    Odločitev davčnega organa je v obravnavanem primeru preuranjena, saj bi moral davčni organ vpogledati v predlagane listine, ki jih je tožnik predlagal pravočasno, substancirano ter je z njimi dokazoval relevantna dejstva ali pa jih ustavno skladno zavrniti.
  • 209.
    UPRS Sodba I U 623/2022-14
    11.11.2024
    UP00085136
    ZDoh-2 člen 114, 114/11.
    dohodnina - davčna olajšava - vzdrževan družinski član - pisni sporazum - neobstoj sporazuma
    Davčni organ je svojo odločitev glede na zgoraj povzeto dejansko stanje po presoji sodišča pravilno oprl na enajsti odstavek 114. člen ZDoh-2 in tožnici priznal sorazmerni del olajšave, to je polovico. Tožnica se ne more uspešno sklicevati na predhodna obdobja, ko je med njo in takratnim možem dogovor o tem, kdo bo uveljavljal davčno olajšavo, obstajal, saj je očitno, da takšnega dogovora po razpadu zakonske zveze ni bilo več, olajšavo za otroka za leto 2019 pa sta uveljavljala oba starša.
  • 210.
    UPRS Sodba I U 1594/2024-8
    11.11.2024
    UP00083742
    ZBPP člen 24, 34, 34/1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - vsebinski preizkus - obrazložitev odločbe - aktivna legitimacija
    Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe tožniku (sedaj Državnemu odvetništvu RS) torej daje že sam zakon (ZBPP), ki je v odnosu do ZUS-1 lex specialis, zaradi česar ugovora aktivne legitimacije stranke z interesom sodišče ne more sprejeti.

    Iz izpodbijane odločbe izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti zahtevo za sodno varstvo v zgoraj navedeni zadevi''. V nadaljevanju organ še razloguje o posledicah morebitnega plačila globe, upoštevajoč materialni položaj stranke z interesom kot prejemnika denarne socialne pomoči. Iz povedanega tako ni jasno, na podlagi katerih dejstev (ki bi morala izhajati že iz prošnje za BPP stranke z interesom, kot tudi utemeljeno opozarja tožnik) je napravljen tak zaključek, nedvomno pa zgoraj povedano za preizkus pravilnosti povedanega zaključka organa za BPP ne zadošča.
  • 211.
    UPRS Sodba IV U 45/2024-6
    8.11.2024
    UP00081754
    ZUP člen 67, 67/2. ZBPP člen 32, 32/2.
    brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
    Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev BPP in ker kljub pozivu toženke na njeno dopolnitev v danem mu roku in do izdaje izpodbijanega sklepa pomanjkljivosti ni odpravil, česar tožnik v tožbi ne prereka, je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu o zavrženju nepopolne prošnje zakonita.
  • 212.
    UPRS Sodba I U 1877/2024-18
    8.11.2024
    UP00082980
    ZMZ-1 člen 65, 65/1, 65/4.
    mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - pooblaščenec
    Za postopek v zvezi z zahtevo za ponovni postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.

    Tožnik je v upravnem postopku možnost aktivno sodelovati, zato ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da njegove pravice pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bile ustrezno varovane, ker ni imel pooblaščenca in ker bi mu toženka odrekla pravico do izjave. Nenazadnje tožnik tudi ne pojasni, kaj bi v upravnem postopku, če bi imel pooblaščenca, še navedel oziroma katere pravice bi še uveljavljal, pa jih zaradi njegove odsotnosti ni. Enako tudi ne navede, kaj bi še (dodatno) izjavil pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi to možnost imel in kako bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost.izpodbijane odločitve.
  • 213.
    UPRS Sodba III U 232/2024-30
    8.11.2024
    UP00081870
    ZTuj-2 člen 68, 76, 76/1, 76/2.
    omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa
    Toženka je nevarnost pobega tožnika in neustreznost izreka milejšega ukrepa utemeljila z ugotovitvami, da tožnik ni upošteval odločbe o vrnitvi, čeprav je bil opozorjen na posledice takega ravnanja, da v RS biva nezakonito in da nima nobenih dokumentov, ki so nujno potrebni za odhod iz RS.
  • 214.
    UPRS Sodba in sklep I U 1921/2024-12
    8.11.2024
    UP00082663
    URS člen 19, 19/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - kršitev hišnega reda - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - pravica do zagovornika - začasna odredba
    Pred zaslišanjem glede ukrepa omejitve gibanja, bi tožnika morala opozoriti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika. Ker ga ni, mu je pri odvzemu prostosti kršila procesno jamstvo, ki mu gre na podlagi 19. člena Ustave. Gre za kršitev, ki je sodišče ne more odpraviti.
  • 215.
    UPRS Sklep I U 1886/2024-6
    7.11.2024
    UP00086045
    ZUS-1 člen 32, 32/1.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - začasna odredba - težko popravljiva škoda
    Tožnik je podal konkretna pojasnila glede svojega splošnega in konkretnega likvidnostnega stanja in glede vpliva takojšnjega plačila zneska 1.100.341,28 EUR nezakonito izplačane pomoči, ki izhaja iz izpodbijanega akta. Za svoje trditve je tudi predložil listine oziroma dokaze glede svojega finančnega, likvidnostnega in premoženjskega stanja ter razkril kazalnike o svoji poslovni in finančni stabilnosti poslovanja, kreditni sposobnosti in likvidnosti. V zadevi je po presoji sodišča izkazal okoliščine, ki kažejo na njegovo neposredno ogroženost poslovanja v posledici izvršitve izpodbijane odločbe, pri čemer ne gre zgolj le za finančno prikrajšanje, ki je samo po naravi stvari popravljivo in nadomestljivo, temveč prizadetost v poslovanju tožnika zaradi blokade TRR.
  • 216.
    UPRS Sodba IV U 127/2022-18
    7.11.2024
    UP00084515
    ZDavP-2 člen 145, 146, 147. ZUP člen 179, 169.
    davčna izvršba - pravica do izjave - izvršljivost izvršilnega naslova - skrajšani ugotovitveni postopek - potrdilo o izvršljivosti
    Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen zadevni izvršilni naslov, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Potrdilo o izvršljivosti pa se v postopku davčne izvršbe ne more izpodbijati, pač pa se lahko izpodbija le pri organu, ki je potrdil izvršljivost, torej v posebnem postopku.
  • 217.
    UPRS Sodba III U 67/2021-34
    7.11.2024
    UP00081722
    ZUP člen 282, 282/1, 284, 286. GZ člen 89, 89/1.
    inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - pravica do doma
    Gradbeni inšpektor ni bil dolžan preverjati skladnosti sedaj obstoječega objekta z gradbenim dovoljenjem, pač pa le preveriti, ali je tožnik spoštoval izvršljivo inšpekcijsko odločbo in objekt odstranil. Pri tem pa je ugotovil, da temu ni bilo tako. To, da tožnik objekta do izdaje izpodbijanega sklepa ni odstranil, je razvidno iz zapisnika gradbenega inšpektorja o kontrolnem pregledu in izdelanih fotografij, tožnik pa dejstva, da objekta ni odstranil, tudi ne zanika.
  • 218.
    UPRS Sodba IV U 74/2022-27
    6.11.2024
    UP00084626
    ZDavP-2 člen 146, 146/2. ZUP člen 229, 229/1. ZBPP člen 46.
    davčna izvršba - stranka v postopku - RS kot stranka v postopku - pravica do pritožbe - formalni preizkus pritožbe
    ZBPP jasno loči obveznosti in pravice Republike Slovenije od obveznosti in pravic pristojnega organa za BPP. Prvi tožnik je tako organ, ki preko svoje predsednice in strokovne službe odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in opravlja druga strokovna in administrativna opravila, ni pa (končni) upravičenec iz materialnega razmerja. To je po izrecnih določbah ZBPP država, torej Republika Slovenija. Pravico do pritožbe ima oseba, ki je (dejansko) imela položaj stranke postopka pred organom prve stopnje (formalni kriterij). Ne gre torej zgolj za to, kateri subjekt bi moral imeti položaj stranke kot upravičeni predlagatelj v skladu s 46. členom ZBPP, temveč kateri subjekt je tak položaj dejansko imel.

    Kot upnik je v predlogu davčne izvršbe navedena Republika Slovenija, brez nadaljnjih identifikacijskih podatkov, kot sta matična številka ali naslov. Tako zgolj na podlagi (nepopolne) označbe upnika v predlogu ni mogoče zanesljivo sklepati na to, ali je upnik država ali njen organ, ki v svojem imenu nosi naziv "Republika Slovenija".
  • 219.
    UPRS Sodba I U 1744/2024-6
    6.11.2024
    UP00083741
    ZBPP člen 24, 24/1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - obseg preizkusa
    Po presoji sodišča je organ za BPP v tem primeru pravilno ocenil, da je zadeva očitno nerazumna. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja - in tega tožnik ne prereka -, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024. Nadalje je nesporno, da v prošnji za BPP (poleg podatka o vročitvi sodbe) tožnik ni navedel nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeno sodbo, in kar ni storil niti po naknadnem pozivu organa za dopolnitev prošnje za BPP. Organu za BPP tako že (a prima vista) ni mogoče očitati, da je presegel meje oziroma obseg preizkusa zadeve, saj je lahko povsem utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe, brez konkretizacije razlogov za njeno vložitev, očitno nerazumna. Tožbeni očitki, da organ ne loči med utemeljenostjo in nerazumnostjo pritožbe, kot tudi, da je s tako odločitvijo presegel svojo pristojnost oziroma se spustil v sodno vejo oblasti, tako ne vzdržijo sodne presoje.
  • 220.
    UPRS Sodba IV U 66/2022-29
    6.11.2024
    UP00084512
    ZTP člen 25b, 25c, 27, 27/2. ZUP člen 9, 9/3, 10, 138.
    dostop do tajnih podatkov - varnostni zadržek - kaznivo dejanje - pravica do izjave v postopku - odločanje upravnega organa po prostem preudarku
    Bistveno za sprejeto odločitev je predstavljal sprejeti zapisnik z generalnim direktorjem policije, glede katerega se tožnik tekom postopka sploh ni mogel izjasniti. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. Organ mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>