Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so izvzeta iz izvršbe - nujnost za preživljanje - črna gradnja
Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje.
Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja.
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 5, 9. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih člen 6, 6/1, 15, 15/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje o odločilnih dejstvih - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - soprispevek oškodovanca
Tožniku je bila naloga zasutja cevovoda odrejena, pri čemer je tudi zakoniti zastopnik tožene stranke kritičnega dne preveril, ali bo tožnik sploh lahko delal. V kolikor je tožena stranka ugotovila, da gre za mokro delovišče, pa ni prepovedala dela, je ravnala protipravno, saj delavcem ni zagotavljala varnega dela na terenu v skladu s 43. členom ZDR in 5. členom ZVZD. Prvotožena stranka je namreč odredila oziroma dopuščala delo na neravnem terenu, na katerem je zaradi visoke mokre trave, po kateri je hodil tožnik, obstajala možnost zdrsa in poškodbe. Da bi se lahko tožena stranka razbremenila odškodninske odgovornosti, bi morala tožniku dati jasno navodilo, da dela v teh pogojih ne sme opravljati, saj ni mogoče od delavca pričakovati, da se bo sam odločal o tem, kdaj bo delal, glede na to, da mu je bila delovna naloga odrejena in jo je bil dolžan izvršiti. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik sam oziroma samovoljno pričel z delom, čeprav tega ni bil dolžan storiti.
Prvotožena stranka ni določila poti, po kateri bi moral tožnik dostopati do izkopanega jarka, zato ni mogoče šteti, da je tožnik hodil po nepravilni oziroma nedovoljeni poti in s tem izključno prispeval k nastanku delovne nezgode.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - deljena vzročnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - teorija jajčne lupine
V zvezi z osebnimi lastnostmi oškodovanca, ki tudi lahko prispevajo k nastanku škode, je potrebno upoštevati tako imenovano teorijo jajčne lupine (egg skull rule), po kateri mora povzročitelj škode oškodovanca vzeti takšnega kot je. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je del škode tudi posledica njegove posebne preobčutljivosti ali njegovih osebnih lastnosti (v konkretnem primeru povišanega holesterola in kajenja). Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je celotno odškodnino za gmotno in negmotno škodo znižala za 20 % iz naslova deljene vzročnosti. Tožnik je upravičen do celotne odškodnine, saj je pretrpljena škoda posledica tega, da je bil tožnik pri delu izpostavljen vibracijam.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - odpravnina
Rok 30 dni za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče od dneva, ko je izpodbijana odpoved delavcu vročena. Tožniki so tožbo vložili po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006290
KZ-1 člen 183, 183/1. ZKP člen 380, 380/1.
obravnava pred sodiščem druge stopnje – opravičeni razlogi za obravnavo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nasprotje v razlogih sodbe
Glede na število predlaganih prič, ki bi jih bilo treba neposredno zaslišati pritožbeno sodišče ugotavlja, da opravičeni razlogi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje t.j. hitrejše končanje zadeve, niso podani.
delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo - pobotni ugovor - vlaganja - odločitev o pobotu
Tožena stranka lahko postavi pobotni ugovor (ki je po svoji vsebini vedno pogojen, vendar le glede na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke, ali njenega neobstoja) in nato z njim razpolaga tako, da ga umakne ali pa pri njem vztraja. Da pa bi postavila pobotni ugovor pogojno glede na opredelitev nasprotne stranke do njega, zakon seveda ni predvidel in sodišče takšnega pogoja tudi ne bi smelo upoštevati, saj je predstavljal kvečjemu »napovedano strategijo« pravdanja tožene stranke, v procesnem smislu pa ničesar.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožniku (zdravniku) očitala, da je opravil premajhno število ambulantnih pregledov v primerjavi z ostalimi zdravniki, ni mogoče opredeliti kot trpinčenje.
S tem, ko je tožena stranka od tožnika zahtevala, da se udeleži sestankov vizit in strokovnih kolegijev, ni protipravno ravnala in povzročila trpinčenja tožnika, saj gre za delovne obveze, ki jih ima delodajalec pravico naložiti delavcem, tudi če ne gre za izrecno zapisane naloge iz opisa del in nalog posameznega delovnega mesta. Glede na to, da so se ostali zdravniki udeleževali vseh strokovnih sestankov, kolegijev in vizit, se tožnik ne more sklicevati, da mu ni bil znan pravilnik, ki bi mu to nalagal, saj je šlo za utečen delovni proces.
Organizacija dela je v pristojnosti delodajalca. V kolikor delodajalec oceni, da bi bili zaradi odsotnosti določenega delavca prekomerno obremenjeni vsi ostali, ki so delali na določenem oddelku in je bil to razlog za neodobritev odsotnosti tožnika, torej zaradi potrebe delovnega procesa, toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije oziroma šikaniranja.
pravica do povrnitve škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona – domneva nedolžnosti – odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo – neupravičena pridobitev – trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.
Pogodbo o poravnavi sklenejo osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami in na ta način prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost ter določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013564
ZSPJS člen 3a, 3a/3, 49a, 49a/2, 49a/3, 49b. OZ člen 86, 86/1, 87, 88. ZEPDSV člen 17, 17/2, 18, 19, 19/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 38.
plača - plačilo za delo - vračilo preveč izplačane plače - javni uslužbenec - ničnost - delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - višina - dokazno breme
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače v spornem obdobju zaradi napačne prevedbe plačnega razreda ob prehodu v nov plačni sistem. Ker je toženka neupravičeno pridobila razliko v plači med plačo, ki ji po zakonu, predpisih in drugih aktih, izdanih na podlagi zakona, pripada in plačo, ki temelji na ničnem določilu pogodbe o zaposlitvi, mora to razliko vrniti.
V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela ter za njih pravilno obračunal in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca. Zato je dokazno breme pri zahtevku na vračilo preveč izplačane plače na tožeči stranki, da izkaže, koliko bi zakonita plača v vtoževanem obdobju znašala.
V pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, se odloča le o obstoju vtoževane terjatve. Trditve, ki se nanašajo na obstoj terjatve, je tožnica po pozivu sodišča v dopolnitvi tožbe z dne 14. 4. 2014 navedla in za svoje navedbe predlagala dokaze. Zato je sodišče imelo dovolj podlage, da odloča o obstoju vtoževane terjatve.
predlog za izvršbo zaradi motenja posesti - več motilnih ravnanj - veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe)
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V okviru presoje obstoja izvršilnega naslova, veljavne in izvršljive sodne odločbe, na katero se sklicuje dolžnik - sklepa Okrajnega sodišča na P. P 67/2012 z dne 21. 5. 2012 o začasni odredbi, izdani po koncu postopka,(1) kot procesne predpostavke ugotavlja, da je veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe) v IV. točki njenega izreka omejena in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari (priloga A 10).
Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o glavni stvari, je postal pravnomočen 5. 12. 2012, ob upoštevanju 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa je postal izvršljiv dne 6. 3. 2013. Rok veljavnosti izvršilnega naslova (začasne odredbe), določen še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, je tako potekel veliko pred upnikovim novim predlogom za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014062
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Paleta naj bi nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je poškodoval. Paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar. Ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev. Gre za delo ob proizvodni liniji, ki je avtomatizirano in ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.
Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, saj ta ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanka škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – poseg v komunikacijsko zasebnost – pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju – preiskava elektronske naprave – gluha priča – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Glede na to, da se z B.T. v sodnem postopku (ne pred preiskovalnim sodnikom ne na glavni obravnavi) ni bilo mogoče sporazumevati brez tolmača za znakovni jezik (op. pred preiskovalnim sodnikom je za tolmačenje skrbela njegova mati), sam B.T. pa je povedal, da policisti njegovi zahtevi po tolmaču za gluhoneme niso ugodili, je izkazan razumen dvom glede zakonitosti pridobitve obvestil na podlagi katerih so bili nato na podlagi odredb sodišča pridobljeni za obtoženca obremenilni dokazi.
Drži sicer, da glede na vsebino poroštvene zaveze, ker iz te izhaja, da se je druga tožena stranka sicer zavezala leasingodajalcu izpolniti vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, vendar pa se je hkrati zavezala »plačati kar in kolikor se je glavni dolžnik zavezal z lizing pogodbo,« tožeča stranka zgolj iz naslova poroštvene zaveze druge tožene stranke z zahtevkom na izročitev sporne nepremičnine, saj bi tudi skladno s stališči pravne teorije v razmerju do poroka lahko uveljavljala kvečjemu zahtevek za povračilo škode, v kolikor glavni dolžnik svoje obveznosti po vrnitvi predmeta leasinga ne bi izpolnil, zoper to stranko ne bi uspela. Vendar pa velja pritožbi odvrniti, da tak zahtevek tožeča stranka zoper drugo toženo stranko utemeljeno uveljavlja že izhajajoč iz določbe 92. člena SPZ, skladno s katero lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013721
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 6, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnica (čistilka) se je poškodovala pri čiščenju televizorjev. Tožnica očita prvo toženi stranki, da ji ni zagotovila varnega opravljanja dela. Razen pavšalnih očitkov, da televizor ni bil ustrezno pritrjen, ni zatrjevala ničesar drugega. To pa za zaključek o protipravnem ravnanju prvo tožene stranke ne zadostuje. Tožnica je bila usposobljena za svoje delo, za opravljanje svojega dela je imela zagotovljene pogoje, pri čemer bi morala poskrbeti tudi za lastno varnost ter pravilno izvedbo konkretnega dela. Zato prvo tožena stranka (tožničin delodajalec) ne more biti odgovorna za nastalo škodo tožnici.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za postopek osebnega stečaja oziroma za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence – zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti predstavlja zakonsko urejen institut, katerega materialnopravne posledice lahko dolžnik doseže zgolj v pridruženem postopku znotraj postopka osebnega stečaja. Zato je dolžniku, ki je predlagal začetek postopka osebnega stečaja in hkrati predlog za odpust obveznosti, potrebno priznati pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja tudi v primeru, ko obseg njegovega premoženja ne bi zadoščal za vsaj delno poplačilo njegovih upnikov. Sodišče je zato upravičeno, da ob formalnem preizkusu predloga za začetek postopka osebnega stečaja preizkuša, ali je izkazan takšen pravni interes v smislu pravne koristi dolžnika od vodenja postopka osebnega stečaja. Del takšnega preizkusa je tudi preizkus, ali so podane morebitne ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ob tem ne gre spregledati, da je samo vodenje stečajnega postopka vezano z visokimi stroški, ki jih mora zagotavljati Republika Slovenije iz proračunskih virov. Zato je sodišče v primeru, ko ni izkazanega premoženja na strani dolžnika, dolžno iz dosegljivih podatkov preizkusiti, ali bo dolžnik dejansko imel kakšno pravno korist od pričetega postopka osebnega stečaja.