invalidnost III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Pri tožniku je zaradi posledic poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti. Poleg fizičnih omejitev, ki so bile ugotovljene že v predsodnem postopku, so potrebne še dodatne omejitve in sicer lahko tožnik delo opravlja v prostorih, kjer so v bližini sanitarije ter je mogoča osebna higiena. Potrebna pa je tudi časovna razbremenitev, saj tožnik lahko opravlja delo le s polovico polnega delovnega časa, torej po 4 ure dnevno. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54. ZPP člen 343, 343/4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - nedovoljena pritožba
Tožena stranka je po pravnomočni sodbi, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati spornega dne, tožnico prijavila za nazaj v obvezna zavarovanja ter jo reintegrirala. Nato je tožnici odpovedala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je postala dokončna in pravnomočna. Sodišče prve stopnje je glede na postavljen zahtevek tožnice, da jo je tožena stranka dolžna reintegrirati od spornega dne dalje, s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja in s pozivom nazaj na delo, pravilno zaključilo, da je tožena stranka zahtevek tožnice tekom sodnega postopka že realizirala in zavrnilo tožbeni zahtevek. Zato pritožba tožene stranke zoper zavrnilno sodbo ni dovoljena. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Po 101. členu ZPIZ-2 je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja. Tožnik je samostojno pokreten, sam se hrani, oblači, slači, obuva ter vrši telesno higieno. Pri tožniku ni potreben stalni nadzor, pomoč potrebuje le pri opravljanju fizioloških potreb, torej le pri enem od osnovnih življenjskih opravil po 101. členu ZPIZ-2. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V pristojnosti sodišča prve stopnje je, da ugotavlja, ali se je obseg dela tožnika zaradi poslovnih odločitev delodajalca (menjava sistema ogrevanja in ohlajanja, obratovanje strojnih inštalacij in sistema odpadnih voda) res zmanjšal v takšnem obsegu, da tožnikovo delo ni več potrebno. Tožena stranka namreč v odpovedi pogodbe o zaposlitvi te poslovne odločitve izrecno navaja kot razlog za zmanjšanje obsega tožnikovega dela. Tožnik je pri toženi stranki opravljal širok spekter nalog, predvsem elektroinštalacijska dela, dela povezana z vzdrževanjem ogrevanja in ohlajanja pa so predstavljala le majhen delež celotnega njegovega dela. Zato tožena stranka ni uspela dokazati utemeljenosti poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala.
obseg zapuščine – odpoved dediščini – vsebina odpovedi dediščini – odpoved neuvedenemu dedovanju – dedna izjava – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – zapuščinska obravnava – oprava zapuščinske obravnave
Sodišču ni bilo treba razpisati zapuščinske obravnave, saj zapustnica ni zapustila nepremičnega premoženja, dedič, ki je bil upravičen dedovati, pa naroka ni zahteval.
ZMEPIZ člen 23, 23/1, 43, 46, 46/1, 50 ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 13, 178.
načelo formalne legalitete - vpis delovne dobe v delovno knjižico - vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ
Upnik ima pravico, da uveljavi in tudi prisilno izterja priznanje statusa zavarovanca, za čas, ko ni bil obvezno zavarovan na nobeni pravni podlagi, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je v tem času pravna podlaga obstajala, prijave v zavarovanje pa ni bilo. Prav to (vpis delovne dobe v delovno knjižico, ki ga je s spremembo delovnopravne zakonodaje nadomestil vpis v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu) je bilo dolžniku za upnika s pravnomočno sodbo tudi naloženo.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
spori iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba - denarna kazen - izvršba - izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se dolžnik ni ravnal po začasni odredbi, saj otroka, s katerim je imel stik, ni pripeljal na dom matere, zato je tudi kršil začasno odredbo, zaradi kršitve pa so nastopili pogoji iz 2. točke sklepa z dne 8. 10. 2014.
Tožnik (invalid III. kategorije) zaradi psihične bolezni ni več zmožen za delo, na katerega je razporejen. Še vedno pa je v polnem delovnem času zmožen za drugo psihično lahko in nezahtevno delo z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik sposoben za delo brez kakršnihkoli omejitev, ni utemeljen.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
Izjava z dne 7. 11. 1988 ni ustrezen pravni naslov za dokaz dobrovernosti tožnikov, ki jo zahteva prvi odstavek 217. člena SPZ za priposestvovanje. Vsebina izjave je jasna in iz nje izhaja, da M. S. dovoljuje tožnikoma gradnjo poti po svojem travniku in s tem jima posledično dovoljuje pot preko svojega zemljišča. Takšno dovoljenje lastnika predstavlja prekarij, ki pa ne dokazuje dobre vere tožnikov, ki je potrebna za priposestvovanje.
ZDR člen 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 69.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je obstajal zakonit razlog za sklenitev, to je nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke. Obstajal je tudi zakonit razlog za sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje treh mesecev (to je začasno povečan obseg dela). Zato tožbeni zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja in da je tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas, ni utemeljen.
ZPIZ-2 člen 11. ZUP člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 89/5, 246, 246/1.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - vročanje - pooblaščenec za vročitve
Iz vročilnice, ki je pripeta k odločbi, je razvidno, da je bila odločba vročena A.A. (ženi tožnika), ki je na vročilnici podpisala izjavo, da jo je tožnik pooblastil za prevzem tega pisma. Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa ter dejstva, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa toženca ni bilo ugotovljeno, da A.A. ni imela pooblastila za vročanje, je A.A. v obravnavanem primeru potrebno šteti za tožnikovo pooblaščenko za vročitve. Zato je bila vročitev odločbe toženca pravilna (čl. 89/2 ZUP). Na podlagi določbe petega odstavka 89. člena ZUP je šteti, da je bila z vročitvijo odločbe pooblaščenki za vročitve A.A. opravljena vročitev tožniku. Ker je ta vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, jo je toženec pravilno zavrgel (čl. 246/1 ZUP).
ZPIZ-2 člen 14. ZMEPIZ člen 47, 49. ZPIZ-1 člen 22, 25.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje
V obravnavanem primeru je bila za sporno obdobje vložena prijava v zavarovanje, prav tako je bila potem vložena odjava iz zavarovanja. Pristojni organ ni odklonil prijave v zavarovanje, prav tako tožnik ni bil prijavljen v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1. Ko je bil pri toženi stranki sprožen postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca, delovno razmerje pri družbi v stečaju ni obstajalo. Zato ni izpolnjen noben od taksativno naštetih pogojev za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po 49. členu ZMEPIZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006188
KZ-1 člen 46, 46/1, 158, 160.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog - kaznivo dejanje razžalitve - subjektivna žaljivost za prizadeto osebo - kazen zapora
Po ustaljeni sodni praksi (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 115/2008 z dne 8.1.2009) je razlika med razžalitvijo in žaljivo obdolžitvijo v zmožnosti dokazovanja določenega objektivnega in subjektivnega stanja ali dejstva, ki je subjektivno sicer žaljivo za prizadeto osebo. Trditev o neumnosti in o resnih osebnostnih motnjah to gotovo je, saj laično vzeto predstavlja umsko in vedenjsko prizadetost oseb, ki so zaradi teh lastnosti tako ali drugače stigmatizirani v okolju. Kadar pa je ta zatrjevana le posplošeno, ne da bi bila trditev o osebnostnih motnjah podkrepljena s konkretnimi dejstvi potem dokaz resničnosti niti ni smiseln.
Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013475
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca
Tožnik se je poškodoval na delu, ko je pri reševanju zastoja v delovnem procesu padel. Delavca nista imela ustreznega orodja (ključa za odvijanje matic), zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
Brcanje v ključ, ki se nahaja relativno visoko (cca 1,2 metra), z namenom, da bi zaradi večje sile, ki pri tem nastane, popustila matica, ki je ni bilo možno odviti z roko, ni samo v nasprotju z varnim načinom dela, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, temveč je celo v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsakega normalnega odraslega posameznika. Zato je tožnik soprispeval k nastanku nezgode v deležu 60 %.
ZDR člen 31, 32, 35, 37, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - sodno varstvo
V zvezi z v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršitvijo, da tožnica tožene stranke ni seznanila z odločbo ZPIZ, s katero ji je bila priznana invalidnost III. kategorije ter da je odklonila delo na novi lokaciji, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi glede teh dveh kršitev podana prepozno. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica v času bolniškega staleža opravljala pridobitno dejavnost oziroma toženi stranki konkurenčno dejavnost. Tožnica v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni ravnala v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika in ni brez njegove odobritve odpotovala iz kraja bivanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1., 2. in 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR nezakonita.
lastnost zavarovanca - sprememba - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot za spremembo v zavarovanju, je potrebna prijava na predpisanem M-3 obrazcu. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spremembo v zavarovanju na temelju 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1, je bil tožnik glede na 23. člen ZMEPIZ sam zavezanec za vložitev prijave o spremembi v zavarovanju.
Zgolj odločba Odvetniške zbornice, iz katere sicer izhaja, da je tožnik od določenega dne dalje odvetniško dejavnost odpravlja v polovičnem delovnem času, za določitev datuma spremembe lastnosti zavarovanca ne zadostuje.
Drži sicer, da glede na vsebino poroštvene zaveze, ker iz te izhaja, da se je druga tožena stranka sicer zavezala leasingodajalcu izpolniti vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, vendar pa se je hkrati zavezala »plačati kar in kolikor se je glavni dolžnik zavezal z lizing pogodbo,« tožeča stranka zgolj iz naslova poroštvene zaveze druge tožene stranke z zahtevkom na izročitev sporne nepremičnine, saj bi tudi skladno s stališči pravne teorije v razmerju do poroka lahko uveljavljala kvečjemu zahtevek za povračilo škode, v kolikor glavni dolžnik svoje obveznosti po vrnitvi predmeta leasinga ne bi izpolnil, zoper to stranko ne bi uspela. Vendar pa velja pritožbi odvrniti, da tak zahtevek tožeča stranka zoper drugo toženo stranko utemeljeno uveljavlja že izhajajoč iz določbe 92. člena SPZ, skladno s katero lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013721
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 6, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnica (čistilka) se je poškodovala pri čiščenju televizorjev. Tožnica očita prvo toženi stranki, da ji ni zagotovila varnega opravljanja dela. Razen pavšalnih očitkov, da televizor ni bil ustrezno pritrjen, ni zatrjevala ničesar drugega. To pa za zaključek o protipravnem ravnanju prvo tožene stranke ne zadostuje. Tožnica je bila usposobljena za svoje delo, za opravljanje svojega dela je imela zagotovljene pogoje, pri čemer bi morala poskrbeti tudi za lastno varnost ter pravilno izvedbo konkretnega dela. Zato prvo tožena stranka (tožničin delodajalec) ne more biti odgovorna za nastalo škodo tožnici.