Kar zadeva povrnitve lastnih sredstev, ki jih je tožnik vložil v obnovo terase v višini 27.300,00 EUR s pp, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ima tožnik sporno teraso, ki se nahaja pred tožnikovim gostinskim lokalom Gostilna I., v posesti in zato koristi od teh vlaganj uživa sam. Tožnikov verzijski zahtevek, s katerim od tožene stranke zahteva povrnitev vlaganj, za katere je povečal vrednost tuje nepremičnine, je iz tega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjen, saj glede na to, da ima tožnik sporno teraso še vedno v posesti in uporabi na podlagi veljavne zakupne pogodbe, do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca še ni moglo priti.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - administrativni stalež - zavrženje tožbe
Določba zadnjega stavka 244. člena POZZ, ki se glasi: „če imenovani zdravnik ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej“, pride v poštev v tistih primerih, ko osebni zdravnik zaradi nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katerega je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena, ugotovi začasno zadržanost od dela, imenovani zdravnik pa se s tako ugotovitvijo ne strinja. V takem primeru gre za izjemo, ko je za odločanje o začasni zadržanosti od dela pristojen imenovani zdravnik, to pa lahko ugotavlja tudi osebni zdravnik, ki pa mora zavarovanca še isti dan napotiti na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Imenovani zdravnik lahko potrdi ugotovitev osebnega zdravnika, če pa ne ugotovi razlogov za zadržanost od dela, velja ta ugotovitev za naprej. V danem primeru osebni zdravnik ni odločil in tudi ni bil pristojen za odločanje o začasni zadržanosti tožnice od dela zaradi iste bolezni oziroma zdravstvenega stanja po spornem datumu niti ni tožnice napotil isti dan na obravnavo k imenovanemu zdravniku. Zaradi (formalnih) napak osebnega zdravnika zavarovanec ne more pridobiti pravic, za katere ni dejanske podlage.
Tožnica se zoper odločbi, s katerima je bilo odločeno, da je od določenega dne dalje dalje zmožna za delo, ni pritožila, zato je potrebno tožbo v tem delu zavreči.
nadure - delo preko polnega časa - plača - plačilo za delo
Tožena stranka ima prav, da je delavec upravičen do plačila dodatka za nadurno delo samo v primeru, da mu takšno delo delodajalec odredi. V konkretni zadevi je bilo tožniku nadurno delo odrejeno (tožnik je opravljal prevoze v tujini po navodilu tožene stranke, ki mu je odrejala destinacije njegovih poti in časovni okvir, v katerem morajo biti te poti opravljene). Dejstvo, da tožniku niso bile nadure odrejene pisno oz. izrecno ustno, ne more iti na njegovo škodo.
V primeru, kadar je delavcu odrejeno opravljanje nadurnega dela, ki presega zakonske omejitve, je delavec upravičen do izplačila vseh nadur, saj za prekoračitev dovoljene kvote nadur ni odgovoren in ga zato ne morejo zadeti škodljive posledice.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013721
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 6, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnica (čistilka) se je poškodovala pri čiščenju televizorjev. Tožnica očita prvo toženi stranki, da ji ni zagotovila varnega opravljanja dela. Razen pavšalnih očitkov, da televizor ni bil ustrezno pritrjen, ni zatrjevala ničesar drugega. To pa za zaključek o protipravnem ravnanju prvo tožene stranke ne zadostuje. Tožnica je bila usposobljena za svoje delo, za opravljanje svojega dela je imela zagotovljene pogoje, pri čemer bi morala poskrbeti tudi za lastno varnost ter pravilno izvedbo konkretnega dela. Zato prvo tožena stranka (tožničin delodajalec) ne more biti odgovorna za nastalo škodo tožnici.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014062
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Paleta naj bi nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je poškodoval. Paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar. Ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev. Gre za delo ob proizvodni liniji, ki je avtomatizirano in ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.
Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, saj ta ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanka škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
dodatek za pomoč in postrežbo - višina - obseg pravice - spremembe
Pri višini pravice do dodatka za pomoč in postrežbo sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo sklepa Sveta Zavoda ter Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS oziroma Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določene v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstev, iz katerega izhaja, da znaša višina dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje upravičence od 1. 7. 2012 dalje 414,50 EUR.
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi glede datuma nastanka potrebe po spremenjenem dodatku za pomoč in postrežbo je podana v določbi petega odstavka 169. člena ZPIZ-1, po kateri spremembe, ki vplivajo na višino oziroma obseg pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, vendar se novi znesek izplača največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za 6 mesecev nazaj.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ
VSL0076284
SPZ člen 69, 70. OZ člen 1003 – 1011, 1060. ODZ paragraf 1175 – 1216.
agrarna skupnost - družbena pogodba - societas - delitev nepremičnin
Agrarna skupnost je v civilnopravnem smislu družbena pogodba (societas), zato je treba za odločitev o razdelitvi nepremičnin, ki so v solasti članov agrarne skupnosti, uporabiti določbe družbene pogodbe, subsidiarno pa OZ oziroma ODZ (odvisno od tega, kdaj je bila družbena pogodba sprejeta). Pred odločitvijo o delitvi pa mora sodišče ugotoviti, ali in v kakšni obliki lahko sploh pride do delitve nepremičnin v primeru izstopa/izključitve le enega od članov agrarne skupnosti, kar je med drugim povezano tudi z nadaljnjim obstojem veljavnostjo družbene pogodbe v primeru odstopa/izključitve enega družbenika.
Po 101. členu ZPIZ-2 je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja. Tožnik je samostojno pokreten, sam se hrani, oblači, slači, obuva ter vrši telesno higieno. Pri tožniku ni potreben stalni nadzor, pomoč potrebuje le pri opravljanju fizioloških potreb, torej le pri enem od osnovnih življenjskih opravil po 101. členu ZPIZ-2. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013479
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - zaslišanje pravdnih strank - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica od tožene stranke vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Opustitev zaslišanja tožnice v obravnavanem primeru (tožnica je odsotnost z naroka pravočasno opravičila zaradi že prej planiranih in plačanih počitnic v tujini) pomeni kršitev njene pravice do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Zato je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-2 člen 14. ZMEPIZ člen 47, 49. ZPIZ-1 člen 22, 25.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje
V obravnavanem primeru je bila za sporno obdobje vložena prijava v zavarovanje, prav tako je bila potem vložena odjava iz zavarovanja. Pristojni organ ni odklonil prijave v zavarovanje, prav tako tožnik ni bil prijavljen v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1. Ko je bil pri toženi stranki sprožen postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca, delovno razmerje pri družbi v stečaju ni obstajalo. Zato ni izpolnjen noben od taksativno naštetih pogojev za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po 49. členu ZMEPIZ.
Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-7, 64, 64/1. ZPP člen 343, 343/1.
pritožba dolžnika zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega - zavrženje nedovoljene pritožbe - ugovor tretjega - uveljavljanje socialnih razlogov - pomanjkanje trditvene in dokazne podlage - odmera izvršilnih stroškov po merilu uspeha
Pri višini odmere stroškov sodišče nima zakonskega pooblastila, da bi te zniževalo iz razlogov zmožnosti poplačila zavezanca za njihovo povrnitev. Te namreč sodno odmerja glede na uspeh postopka, v konkretnem primeru za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi.
ZObr je v 2. odstavku 97.g člena določil, da se letni dopust zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti lahko poveča do 5 dni, kar pomeni, da je z zakonom, ki velja za delavce na obrambnem področju določeno, koliko največ lahko znaša to povečanje. Sodišče prve stopnje je zato ob upoštevanju dejstva, da je ZObr v odnosu do ZDDO specialen predpis in obenem tudi kasnejši predpis pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da določba 8. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu o tem, da se letni dopust delavcu zaradi socialnih, zdravstvenih razmer in starosti skupno poveča največ za 5 dni, ni v nasprotju z zakonom, saj je v skladu z ZObr, ki ga je glede tega vprašanja potrebno uporabiti.
Glede tistih vprašanj odmere letnega dopusta, ki jih ZObr ni uredil, je potrebno uporabiti določbe ZDDO, ki je specialni predpis tudi v odnosu do ZDR-1.
Določba 1. alineje 1. odstavka 8. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu ni v skladu z zakonom, v tistem delu, ki pravico do dodatnih 5 dni letnega dopusta veže na dopolnjenih 55 let starosti in ne na 50 let, kot je to določeno v 2. odstavku 39. člena ZDDO.
Ker je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo z navedbami, da sicer popravlja tožbeni zahtevek, navedla drugi medij in drugi datum objave, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo te navedbe kot spremembo tožbe tožeče stranke.
ZDR člen 42, 126. ZMinP člen 9, 9/3. ZSDU člen 69, 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - minimalna plača - zbor delavcev - seznanitev inšpektorja za delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je delodajalec s šestimi zaposlenimi. Ukvarja se s prevozništvom, zato je nemogoče izvesti zbor delavcev tako, da bi bili prisotni vsi delavci. Zato ni napačno ravnanje tožene stranke, ki je enega izmed delavcev pooblastila, da je ostale seznanil s predlogom sporazuma, pridobil za sklenitev njihovo soglasje in v njihovem imenu podpisal Sporazum o postopnem prehodu na zakonsko določeno višino minimalne plače. Ker tožnik ni dokazal, da zbor delavcev ni bil izveden tako, kot je zatrjevala tožena stranka, bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je tožena stranka izvedla zbor delavcev in spornega dne z delavci sklenila Sporazum o postopnem prehodu na zakonsko določeno višino minimalne plače. Nato pa bi moralo presoditi, ali je tožena stranka izpolnila pogoje iz 3. odstavka 9. člena ZMinP (seznanitev inšpektorata za delo).
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe v delu, v katerem je zavrnilo zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi za plačilo sredinske mize za tovorno vozilo, se ne da razbrati, na kakšen način je sodišče prve stopnje sprejelo takšno odločitev. Sodišče prve stopnje le predvideva, da je tožeča stranka upoštevala dogovor med njo in toženo stranko o tem, da se znesek kupnine za to mizo obračuna pri izplačilu dnevnic za mesec februar tožencu. Razlogov za predvidevanje, da je toženec kupnino na takšen način plačal, ni navedlo, prav tako ne razlogov za odločitev, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, se je ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 116, 116/3, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZDR-1 člen 161, 161/1.
neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina - regres za letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bolniški stalež - sprememba predpisa
Sodišče prve stopnje je pri presoji, koliko dopusta in kolikšen regres za leto 2013 pripada tožnici, upoštevalo določbe ZDR, veljavnega do 11. 4. 2013. Zavzelo je pravilno stališče, da je v konkretnem primeru bistveno, da je tožnica pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 pridobila še v času veljave ZDR, ne glede na to, da ji je delovno razmerje prenehalo že po uveljavitvi ZDR-1. Tožnica je bila pri toženi stranki brez prekinitve zaposlena od 1. 7. 1996 do 31. 8. 2013, kar pomeni, da je pred uveljavitvijo ZDR-1 (ta je pričel veljati 12. 4. 2013) pridobila pravico do letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Ker je tožnica pravico do regresa za letni dopust za leto 2013 pridobila hkrati s pravico do letnega dopusta za leto 2013, tožena stranka pa je tožnici izplačala le 8/12 regresa, je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo tudi razliko do celotnega regresa za leto 2013.
dnevnice - voznik tovornega vozila - službeno potovanje - plačilo za delo - obveznost plačila
Pritožbene navedbe, da zaradi prikazovanja dnevnic oziroma stroškov v nižjem znesku tožena stranka tožniku ni izplačala vseh vtoževanih dnevnic, niso utemeljene. Tožnik je prejel celotne zneske dnevnic v pravilni višini in ne samo v polovični višini, zato njegov zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – delo v kuhinji – padec delavca na mokrih in spolzkih tleh – organizacija čiščenja tal – nevarna stvar kot pravni standard – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – vzročna zveza
Tožnica ni dokazala, da bi bila tla, na katerih je padla, mastna. Če so bila tla mokra/spolzka, zavarovancu tožene stranke ne more očitati protipravnosti, saj je bilo delo organizirano tako, da je bilo sprotno čiščenje tal tožničina dolžnost, kar ni nezdružljivo z njenim siceršnjim delom oziroma zadolžitvami. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da je padla, ker ji je spodrsnilo zaradi spolzkih (in mastnih) tal, potem pa se je zataknila še ob kabel, torej kabel po tožbenih trditvah ni bil vzrok za njen padec. Če tožnica ne bi padla zaradi lastne neprevidnosti (pri čemer kakega neobičajnega stanja tal in mastnosti tal niti ni dokazala), se tudi ob kabel ne bi spotaknila, torej vzročna zveza med zatrjevano nepravilno položenim električnim kablom in tožničinim padcem ni podana.
ZDSS-1 člen 19, 72, 72/1. ZPIZ-2 člen 171, 171/1. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/1.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok
Tožnik je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (ZDSS-1 člen 72/1 in ZPIZ-2 člen 171/1).
Materialno napačno je naziranje pritožbe, da je bila tožba vložena pravočasno, če je bila vložena pri nepristojnem organu. Vloga vezana na rok se šteje, za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (112. člen ZPP). Pristojno sodišče je v tem primeru Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ne pa tožena stranka. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena ob določenih okoliščinah na strani tožeče stranke (8. odstavek 112. člena ZPP). V danem primeru tožnik vloge ni poslal nepristojnemu sodišču, temveč kljub izrecnemu napotilu v izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke toženi stranki sami. V kolikor tožeča stranka šteje, da je bilo ravnanje tožene stranke z nepravočasnim odstopom vloge pristojnemu sodišče nepravilno, to samo po sebi ne sanira nepravočasnosti tožbe tožnika.
obseg zapuščine – odpoved dediščini – vsebina odpovedi dediščini – odpoved neuvedenemu dedovanju – dedna izjava – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – zapuščinska obravnava – oprava zapuščinske obravnave
Sodišču ni bilo treba razpisati zapuščinske obravnave, saj zapustnica ni zapustila nepremičnega premoženja, dedič, ki je bil upravičen dedovati, pa naroka ni zahteval.