ZST-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 8. ZST-1 tarifna številka 1111. ZIZ člen 62.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - izvršilni postopek - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišča - pravnomočnost - premalo plačana sodna taksa za redni postopek
Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1.
ZST-1 člen 11, 12, 12/4, 13, 13/3, 13/4. ZPP člen 108.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za obročno plačilo sodnih taks – nepopolno izpolnjena izjava o premoženjskem stanju – neresnično navajanje podatkov – odvzem dokazne vrednosti – vsebinsko pomanjkljiva vloga – formalno pomanjkljiva vloga
Pri nepopolno izpolnjeni izjavi o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo takse, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, ki lahko vpliva na odločitev o utemeljenosti samega predloga.
Pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju je praviloma mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 42, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 49, 50, 50/1, 50/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodb
Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.
Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080991
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 19, 19/3.
terjatev dobavitelja – račun za vodo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve stroškov – solidarna obveznost
Ker je izrecno predpisano, da uporabniki vse do popolnega plačila dolga tožeči stranki odgovarjajo nerazdelno solidarno, ima tožeča stranka materialnopravno upravičenje zahtevati od posameznega uporabnika plačilo celotnega (in ne le na posameznega uporabnika odpadlega) neplačanega računa za skupno dobavljeno vodo. Ali povedano drugače: način interne delitve stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom se nanaša izključno na notranje razmerje med etažnimi lastniki oziroma med njimi in upravnikom.
Glede na ugotovitve, da tožena stranka ni ravnala s ciljem pridobitništva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, saj je pridobitništvo bistven element protipravnosti pri zatrjevani pogodbeni kršitvi. Ker tega elementa protipravnosti tožeča stranka ni uspela dokazati, je posledično odpadel pravni temelj za vtoževano pogodbeno kazen.
ZIZ člen 21, 24, 24/1, 24/2, 40, 40/1 40/5, 44, 44/2, 58, 58/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 212.
prehod obveznosti - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - trditveno breme
Sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla nanj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Enako kot v primeru obstoja izvršilnega naslova, ki glasi na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo, se mora upnik v predlogu za izvršbo sklicevati na javno ali po zakonu overjeno listino, ki izkazuje prehod obveznosti od dolžnika iz izvršilnega naslova na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo.
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravočasnost
V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Navedeno pomeni, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek s pritožbo pravočasen, če je vložen v roku za plačilo sodne takse, določenem v taksnem plačilnem nalogu (ustavna odločba U-I-41/2013 z dne 10. 10. 2013, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 165/2011 z dne 29. 5. 2014).
Če kakšni stranki vabilo za glavno obravnavo ni vročeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato najprej preizkusilo, ali je zatrjevano procesno dejstvo (opustitev vročitve toženki) resnično ali ne. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da povratnica, ki je v spisu pripeta k list. št. 55, nakazuje vročitev vabila toženki. Povratnica je javna listina, zato izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa. V skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnica tega niti ne trdi, kaj šele dokazuje.
ZPP člen 324, 324/4, 495, 496, 496/1, 496/4, 496/7.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dokazni postopek – pravni interes – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe, brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Toženka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
izvršilni stroški - nastanek stroškov - priglasitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - rok - subjektivni kriterij - objektivni kriterij
Upnik se z dejanskim nastankom stroškov cenitve seznani z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška prične teči z vročitvijo tega sklepa. Ker so v konkretnem primeru bili sklepi o odmeri stroškov cenilcem upniku vročeni dne 3. 3. 2010, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 8. 3. 2012, je s tem nedvomno prekoračil subjektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev navedenih stroškov. Ker je stroške priglasil prepozno, do njih ni upravičen.
premoženje nezakonitega izvora – odvzem premoženja nezakonitega izvora – nesorazmernost premoženja glede na prihodke – povezana oseba – domneva o brezplačnosti prenosa – finančna preiskava – uvedba finančne preiskave – utemeljeni razlogi za sum – namen zakona – začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje – odreditev začasnega zavarovanja – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi – domneva nedolžnosti – smiselna uporaba predpisov – pravica do zasebne lastnine – prepoved povratne veljave pravnih aktov – prepoved retroaktivnosti – dopustna retroaktivnost
Postopek po ZOPNI za razliko od kazenskega postopka, ki teče in personam, torej proti konkretni osebi, poteka zoper premoženje. Gre za civilno ali in rem zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI tako spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. V pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalkah, kakršno vzpostavlja tudi domneva nedolžnosti.
Zakonodajalec se nedvomno zaveda retroaktivne veljave, saj je navedel, da se zakon uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990. Iz 2. člena ZOPNI izhaja namen zakona. Ta je v preprečevanju pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Tudi iz tega določila jasno izhaja, da ustavnega jamstva lastnine iz 33. člena Ustave RS ni mogoče obravnavati brez pooblastila iz 67. člena Ustave RS. Ta določa meje varovanja zasebne lastnine, do katerega je upravičena le tista, ki je bila pridobljena v skladu s prepisi. S tem so po mnenju pritožbenega sodišča izkazani pogoji za dopustno retroaktivnost (2. odstavek 155. člena Ustave RS).
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – vsebina razmerja med podjemnikom in podizvajalcem – neodvisnost podjemnikove obveznosti plačati podizvajalcu – dospelost podjemnikove obveznosti – pogoj – plačilo glavnega naročnika
Toženkina obveznost (v razmerju do glavnih naročnikov je tožena stranka podjemnik) plačati podizvajalcu (tj. tožeči stranki) je neodvisna od tega, ali je za opravljeni posel (torej za posel, ki ga je opravila tožeča stranka) od svojih glavnih naročnikov prejela plačilo. Lahko pa podjemnik (tožena stranka) in podizvajalec (tožeča stranka) vsebino svojega pogodbenega razmerja uredita tudi drugače, na primer tako, da dospelost podjemnikove obveznosti plačati podizvajalcu vežeta na (dodaten) pogoj, da je podjemnik za posel, ki ga je opravil podizvajalec, prejel plačilo od svojega (glavnega) naročnika.
nagrada odvetnika – višina nagrade – nagrada za postopek – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
Tar. št. 3101 ZOdvT se uporablja, če preneha mandat odvetniku pred zaključkom zadeve, ne pa za primer zaključka zadeve pred meritorno odločitvijo. Če se postopek zaradi umika tožbe ustavi, to ne pomeni, da je prenehalo pooblastilno razmerje med stranko in njenim odvetnikom in da je odvetnik zaradi tega upravičen do nižje nagrade.
ugovor zoper sklep o izvršbi- utemeljenost ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na potrdilu v rubriki namen navedeno ime dolžnice in ob tem pravilno zaključilo, da je dolžnica s to listino dokazala svoje trditve, da je znesek plačala na račun dolga do upnika po sodbi P 72/2010.
pravica do povrnitve škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona – domneva nedolžnosti – odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo – neupravičena pridobitev – trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba - nadomestilo plače - interventni ukrepi
ZUJF, ki je začel veljati 31. 5. 2012 je v 90. členu črtal 4. odstavek 9. člena ZUTD, ki je določal pravico prejemnikov denarnega nadomestila iz zavarovanja za brezposelnost, da med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja več kot 30 dni, prejemajo nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik je bil na dan 9. 1. 2014, ko je bil vložen nov predlog imenovanemu zdravniku za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, obvezno zavarovan kot prejemnik denarnega nadomestila pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ker je tedaj že veljal ZUJF, ni bilo več pravne podlage za priznanje pravice do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo.