ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 42, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 49, 50, 50/1, 50/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodb
Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.
Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
ZST-1 člen 6, 6/1, 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 108. ZDavP-2 člen 36, 36/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – formalno pomanjkljiva vloga – vsebinsko pomanjkljiva vloga – nesklepčnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga – blokada računa – način plačila sodne takse – gotovinska plačila – plačila v manjših zneskih – pravne osebe
Sodišče je dolžno pozvati stranko na dopolnitev vloge le, če je vloga nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (t. i. formalno pomanjkljiva vloga) oziroma, glede na specialno določbo 3 odstavka 12. člena ZST-1, če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge.
Samo dejstvo, da tožena stranka (kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2014 naj dopolni tudi trditveno podlago) v vlogi oziroma dopolnitvi predloga ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1 (tožena stranka bi moral najmanj zatrjevati in nato še dokazati, da premoženja ne more unovčiti in zakaj ne) se nanaša na vsebinsko pomanjkljivost (t. i. nesklepčnost) predloga, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano.
Okoliščina, da ima blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih (kar pa 210,00 EUR vsekakor je), opravljajo posle (npr. prodajo zaloge) tudi gotovinsko, na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
ZIZ člen 9, 9/1, 44a, 44a/2, 44a/3, 44a/4, 44a/9, 287, 287/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
postavitev izvršitelja - smrt izvršitelja v teku izvršilnega postopka - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju - določitev novega izvršitelja - pravica upnika do izbire novega izvršitelja - pravna praznina - uporaba določb o zamenjavi izvršitelja iz krivdnih razlogov - dopustnost pritožbe zoper sklep sodišča o postavitvi novega izvršitelja v posledici smrti prvotnega izvršitelja
Izvršitelju - pritožniku ni mogoče odrekati pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je bil med izvršilnim postopkom namesto pokojnega izvršitelja po volji upnika določen drugi izvršitelj, in ne tisti, ki je bil z odredbo predsednika Zbornice izvršiteljev določen za prevzemnika poslov po pokojnem izvršitelju.
Že od uveljavitve ZIZ-E naprej je izbira izvršitelja izključna pravica upnika in ga sodišče ne more več določiti samo brez predloga upnika.
ZST-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 8. ZST-1 tarifna številka 1111. ZIZ člen 62.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - izvršilni postopek - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišča - pravnomočnost - premalo plačana sodna taksa za redni postopek
Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080991
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 19, 19/3.
terjatev dobavitelja – račun za vodo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve stroškov – solidarna obveznost
Ker je izrecno predpisano, da uporabniki vse do popolnega plačila dolga tožeči stranki odgovarjajo nerazdelno solidarno, ima tožeča stranka materialnopravno upravičenje zahtevati od posameznega uporabnika plačilo celotnega (in ne le na posameznega uporabnika odpadlega) neplačanega računa za skupno dobavljeno vodo. Ali povedano drugače: način interne delitve stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom se nanaša izključno na notranje razmerje med etažnimi lastniki oziroma med njimi in upravnikom.
ZIZ člen 21, 24, 24/1, 24/2, 40, 40/1 40/5, 44, 44/2, 58, 58/3. ZPP člen 105, 105/2, 108, 212.
prehod obveznosti - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - trditveno breme
Sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla nanj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Enako kot v primeru obstoja izvršilnega naslova, ki glasi na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo, se mora upnik v predlogu za izvršbo sklicevati na javno ali po zakonu overjeno listino, ki izkazuje prehod obveznosti od dolžnika iz izvršilnega naslova na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo.
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
ZPP člen 324, 324/4, 495, 496, 496/1, 496/4, 496/7.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dokazni postopek – pravni interes – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe, brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Toženka namreč ni imela pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
izvršilni stroški - nastanek stroškov - priglasitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - subjektivni kriterij - objektivni kriterij
Upnik se z dejanskim nastankom stroškov cenitve seznani z izdajo sklepa o odmeri nagrade cenilcu in mu subjektivni rok za priglasitev navedenega stroška prične teči z vročitvijo tega sklepa. Ker so v konkretnem primeru bili sklepi o odmeri stroškov cenilcem upniku vročeni dne 3. 3. 2010, povračilo teh stroškov pa je zahteval šele 8. 3. 2012, je s tem nedvomno prekoračil subjektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev navedenih stroškov. Ker je stroške priglasil prepozno, do njih ni upravičen.
nagrada odvetnika – višina nagrade – nagrada za postopek – prenehanje mandatnega razmerja – ustavitev postopka
Tar. št. 3101 ZOdvT se uporablja, če preneha mandat odvetniku pred zaključkom zadeve, ne pa za primer zaključka zadeve pred meritorno odločitvijo. Če se postopek zaradi umika tožbe ustavi, to ne pomeni, da je prenehalo pooblastilno razmerje med stranko in njenim odvetnikom in da je odvetnik zaradi tega upravičen do nižje nagrade.
Če kakšni stranki vabilo za glavno obravnavo ni vročeno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato najprej preizkusilo, ali je zatrjevano procesno dejstvo (opustitev vročitve toženki) resnično ali ne. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da povratnica, ki je v spisu pripeta k list. št. 55, nakazuje vročitev vabila toženki. Povratnica je javna listina, zato izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa. V skladu s 4. odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnica tega niti ne trdi, kaj šele dokazuje.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – vsebina razmerja med podjemnikom in podizvajalcem – neodvisnost podjemnikove obveznosti plačati podizvajalcu – dospelost podjemnikove obveznosti – pogoj – plačilo glavnega naročnika
Toženkina obveznost (v razmerju do glavnih naročnikov je tožena stranka podjemnik) plačati podizvajalcu (tj. tožeči stranki) je neodvisna od tega, ali je za opravljeni posel (torej za posel, ki ga je opravila tožeča stranka) od svojih glavnih naročnikov prejela plačilo. Lahko pa podjemnik (tožena stranka) in podizvajalec (tožeča stranka) vsebino svojega pogodbenega razmerja uredita tudi drugače, na primer tako, da dospelost podjemnikove obveznosti plačati podizvajalcu vežeta na (dodaten) pogoj, da je podjemnik za posel, ki ga je opravil podizvajalec, prejel plačilo od svojega (glavnega) naročnika.
premoženje nezakonitega izvora – odvzem premoženja nezakonitega izvora – nesorazmernost premoženja glede na prihodke – povezana oseba – domneva o brezplačnosti prenosa – finančna preiskava – uvedba finančne preiskave – utemeljeni razlogi za sum – namen zakona – začasno zavarovanje – pogoji za začasno zavarovanje – odreditev začasnega zavarovanja – zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi – domneva nedolžnosti – smiselna uporaba predpisov – pravica do zasebne lastnine – prepoved povratne veljave pravnih aktov – prepoved retroaktivnosti – dopustna retroaktivnost
Postopek po ZOPNI za razliko od kazenskega postopka, ki teče in personam, torej proti konkretni osebi, poteka zoper premoženje. Gre za civilno ali in rem zaplembo ob obstoju zakonsko določenih pogojev. Odvzem premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI tako spada med ukrepe, ki se izrekajo tudi brez obsodilne sodbe oziroma ne glede na kazenski pregon osebe, ki je tarča ukrepa odvzema. Gre za ukrep civilno pravne narave, ki se realizira v pravdnem postopku. V pravdnem postopku pa velja načelo prirejenosti strank in ni potrebe po posebnih procesnih varovalkah, kakršno vzpostavlja tudi domneva nedolžnosti.
Zakonodajalec se nedvomno zaveda retroaktivne veljave, saj je navedel, da se zakon uporablja tudi za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990. Iz 2. člena ZOPNI izhaja namen zakona. Ta je v preprečevanju pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Tudi iz tega določila jasno izhaja, da ustavnega jamstva lastnine iz 33. člena Ustave RS ni mogoče obravnavati brez pooblastila iz 67. člena Ustave RS. Ta določa meje varovanja zasebne lastnine, do katerega je upravičena le tista, ki je bila pridobljena v skladu s prepisi. S tem so po mnenju pritožbenega sodišča izkazani pogoji za dopustno retroaktivnost (2. odstavek 155. člena Ustave RS).
predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo - pravočasnost
V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Navedeno pomeni, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek s pritožbo pravočasen, če je vložen v roku za plačilo sodne takse, določenem v taksnem plačilnem nalogu (ustavna odločba U-I-41/2013 z dne 10. 10. 2013, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 165/2011 z dne 29. 5. 2014).
Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
SPZ člen 44, 44/4. ZOR člen 73, 455. ZPP člen 8, 13, 183, 183/1, 183/1-3, 183/2, 206, 206/1, 206/1-1, 300/1. ZTLR člen 28, 28/2, 33, 72, 72/1. ZZK(95) člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
Skladno z določbo 455. člena takrat veljavnega ZOR bi pogodba o prodaji nepremičnine sicer morala biti sklenjena v pisni obliki (forma ad valorem), vendar pa sodišče prve stopnje sklicujoč se na teorijo realizacije (konvalidacije) iz 73. člena istega zakona, ki jo je v nasprotju s prepričanjem pritožbe moč uporabiti tudi v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na temelju priposestvovanja in zaključkov o dobri veri priposestvovalca ne izključuje, z ozirom, da je bil glede na plačilo kupnine in izročitev sporne nepremičnine toženim strankam v neposredno posest v ustni obliki dosežen dogovor o prodaji sporne nepremičnine v pretežni meri izpolnjen, pravilno zaključi, da je bila sporna prodajna pogodba sklenjena veljavno, s tem pa posest toženih strank zakonita. Na podlagi tako sklenjenega pravnega posla pa sta toženi stranki tudi utemeljeno izhajali iz prepričanja, da sporno nepremičnino posedujeta kot svojo. Dobrovernost kot predpostavko zunajknjižnega priposestvovanja je potrebno presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
spori iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba - denarna kazen - izvršba - izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se dolžnik ni ravnal po začasni odredbi, saj otroka, s katerim je imel stik, ni pripeljal na dom matere, zato je tudi kršil začasno odredbo, zaradi kršitve pa so nastopili pogoji iz 2. točke sklepa z dne 8. 10. 2014.
Tožnik (invalid III. kategorije) zaradi psihične bolezni ni več zmožen za delo, na katerega je razporejen. Še vedno pa je v polnem delovnem času zmožen za drugo psihično lahko in nezahtevno delo z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik sposoben za delo brez kakršnihkoli omejitev, ni utemeljen.