ZPP člen 116, 116/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 366, 366/1.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4. ZPPreb člen 17a, 17a/1.
vročanje - naslov za vročanje - stalno prebivališče - začasno prebivališče - pravilnost vročitve
Sodišče je storilki že vabilo na zaslišanje poslalo na naslov P. s pravilnim pravnim poukom, kar storilka v pritožbenih navedbah izrecno priznava, kar pomeni, da ji je ta pošta bila predana. V prošnji za preložitev zaslišanja je kot naslov svojega prebivališča navedla G., zahteva za predložitev dokazila (zdravniškega spričevala) pa ji je bila zopet poslana na naslov stalnega prebivališča P., na katerem ima stalno prebivališče tudi storilkina mati. Vendarle pa nima prav pritožba, da je sodišče prve stopnje vročitev poziva storilki opravilo napačno, saj iz podatkov CRP izhaja, da ima storilka naslov za vročanje P., ne pa naslov začasnega bivališča G., ki ga je navedla v svoji vlogi. Če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje. V konkretnem primeru pa je to naslov na katerega je storilki bil vročan poziv z dne 17. 6. 2014.
Tožnika kot upnika sta dokazno nedvomno v težkem položaju glede izkazovanja, da določeno premoženje toženke in njunega dolžnika nima narave skupnega premoženja, vendar je to breme nujno. Glede na zakonsko domnevo o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ki jo tožnika sprejemata, pa je po oceni pritožbenega sodišča dokazovanje večjega deleža na skupnem premoženju dokazno breme toženke.
stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo
Pritožbeno sodišče na podlagi spisovnih podatkov ugotavlja, da stranska intrevenienta pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožene stranke nista izkazala. Nista namreč podala ustreznih trditev, s katerimi bi zatrjevala, da se bo njun pravni položaj kakorkoli izboljšal, če bosta v konkretni pravdi tožnika izgubila.
SPZ člen 213, 217. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 22, 22/2.
priposestvovanje - grajeno javno dobro - trenutek pridobitve statusa javnega dobra - nevknjižena originarno pridobljena služnost
S tem, ko sta obravnavani parceli pridobili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je po oceni pritožbenega sodišča, po naravi stvari ugasnila tudi morebitna nevknjižena služnost, ki jo zatrjuje tožnica. Javno dobro namreč pomeni, da je uporaba te nepremičnine pod enakimi pogoji namenjena vsem (torej tudi tožnici in zato se ne bo njen položaj dejansko v ničemer poslabšal, kot to zmotno zatrjuje tožnica v pritožbi) in tak status parcele pojmovno izključuje stvarno pravico služnosti poti na njej.
neupravičena obogatitev - odstop terjatev v zavarovanje - povezani družbi - pravni temelj - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je svoje terjatve do tretjih odstopila S. d.d. na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje, tožeča stranka pa se je kot kreditojemalec v zavarovanje pridobljenih sredstev kredita dogovorila o brezpogojnem odstopu vseh obstoječih in bodočih terjatev iz naslova prodaje, in sicer tudi od tistih družb iz skupine M. ki bodo od nje kasneje prevzele opravljanje katere od njenih dejavnosti. Obe ti pravni podlagi pa predstavljata pravni temelj. Zato ni mogoče govoriti o neupravičeni obogatitvi in v tem delu je bila (nasprotna) tožba tožene stranke nesklepčna.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 288, 288/1, 288/3. ZPVPJN člen 6, 6/2, 42.
litispendenca – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – javni interes – postopek javnega naročanja – aktivna procesna legitimacija – procesni ugovor – poseben sklep
Dva spora sta identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh pravdah sta istovetna tožbena zahtevka).
Tožnica v obravnavanem sporu nastopa kot zagovornica javnega interesa, ki ni nujno identičen interesom subjektov, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo kot naročniki oziroma kasneje pogodbene stranke. Kot zagovornica javnega interesa ima samostojno aktivno procesno legitimacijo na podlagi 42. člena ZPVPJN in s toženkama ni v takem materialno pravnem razmerju, da bi odločitev v sporu, ki teče med toženkama, lahko neposredno vplivala na njen pravni položaj (kot npr. pri potencialnih enotnih sospornikih, pravnih naslednikih ipd.).
V skladu s 1. odstavkom 288. člena ZPP sodišče odloči ali bo procesne ugovore (tudi ugovor litispendence) obravnavalo ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo ugovor litsipendence obravnavalo ločeno od glavne stvari, ugotovilo, da ni utemeljen in o tem odločilo s posebnim sklepom. Glede na to, da je z obravnavo glavne stvari tudi počakalo do pravnomočnosti sklepa, je imelo za svoje postopanje podlago v 3. odstavku 288. člena ZPP.
URS člen 22. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8, 450.
spor majhne vrednosti – enako varstvo pravic – pravica do sodelovanja v postopku – dokazovanje – izvedba dokazov – prosta presoja – pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – substanciranost dokaznega predloga – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – obrazloženost stroškovne odločitve
Pooblastilo, da v sporu majhne vrednosti sodišče lahko omeji čas in obseg dokazovanja, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in pospešitvijo postopka, ne pomeni podlage, da lahko sodišče pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, spregleda pravico stranke, da predlaga dokaze in da se, če za to ne obstajajo dopustni razlogi, ti dokazi tudi izvedejo.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlago 5. člena ZLPP in sedmega odstavka 17. člena ZSKZ, kakršna izhaja iz izpodbijane sodbe. Gre za specialna predpisa, ki urejata vprašanje odškodnine za zemljišča, prenesena na tožečo stranko ali občine po določbi 5. člena ZLPP. Edina oblika odškodnine, do katere so bili prejšnji imetniki pravice uporabe upravičeni, je pobotanje z najemnino za ta zemljišča. Sklenitev zakupnih (najemnih) pogodb pa ni bila avtomatična, temveč je zakon upravičencem dajal zgolj opcijo, da sklenejo najemno pogodbo (po drugi strani pa tožeča stranka sklenitve zakupne pogodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ, ni mogla odkloniti). Če bi torej tožena stranka že od začetka najemno pogodbo sklenila le za 11,04 % zemljišč, bi takrat imela pravico do pobota le s kupnino, ki jo je plačala za teh 11,04 % zemljišč. Nič drugače ne more biti, če pride med trajanjem najema do razveze pogodbe glede zemljišč.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – pavšalni ugovori – neobrazloženo prerekanje – obveznosti v zvezi s šolanjem otrok
Tožeča stranka je pravočasno, glede na določila 286. člena ZPP in glede na določila 452. člena ZPP v dovoljenih vlogah, navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njenega zahtevka. Dokazno breme svojih ugovorov pa nosi tožena stranka. Njeni ugovori so le pavšalni.
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da se določba 164. člena ZEKom uporablja tudi za zasebna omrežja. Zakonske omejitve lastninske pravice so dopustne le v javnem interesu. Upravičenj, ki jih imajo upravljalci javne infrastrukture ni mogoče širiti na nejavno infrastrukturo, saj umanjka javni interes.
Glede na ugotovitve, da tožena stranka ni ravnala s ciljem pridobitništva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, saj je pridobitništvo bistven element protipravnosti pri zatrjevani pogodbeni kršitvi. Ker tega elementa protipravnosti tožeča stranka ni uspela dokazati, je posledično odpadel pravni temelj za vtoževano pogodbeno kazen.
razpravno načelo – trditvena podlaga – oznaka tožene stranke – sposobnost biti pravdna stranka – neobstoječa pravna oseba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče lahko (praviloma) opre svojo odločbo samo na dejstva, ki so jih navedle stranke. Če ravna drugače in odločitev opre na dejstvo, ki ga nobena stranka ni zatrjevala in o katerem se zato nobena od njiju tudi ni mogla izjaviti, stori kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – ogrožanje življenja in zdravja
Okoliščina, da ob dogodku z njegove strani ni prišlo do fizičnega ogrožanja, ni odločilna. Njegovo postopanje pred sprejemom v bolnišnico, ki naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izkazovalo agresivne težnje, ni samo po sebi razlog za izrečeni ukrep. Pomembno je zgolj, ker odraža njegovo trenutno bolezensko stanje, zaradi katerega je upoštevaje jasne izvedenčeve ugotovitve podan obstoj nevarnosti bodočega (samo)ogrožanja, ki je zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenja). Zato je stališče, da je pogoj za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (brez privolitve v nujnem primeru) predhodna uporaba fizične sile oziroma okoliščina, da je že prišlo do fizičnega ogrožanja, napačno.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069126
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Dolžnikov zahtevek je bil postavljen zgolj na oprostitev plačila sodne takse, kar pa pomeni, da sodišče prve stopnje ne more samo odločati o zahtevku, ki ga stranka niti ni postavila.
ZIZ člen 9, 9/1, 44a, 44a/2, 44a/3, 44a/4, 44a/9, 287, 287/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
postavitev izvršitelja - smrt izvršitelja v teku izvršilnega postopka - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju - določitev novega izvršitelja - pravica upnika do izbire novega izvršitelja - pravna praznina - uporaba določb o zamenjavi izvršitelja iz krivdnih razlogov - dopustnost pritožbe zoper sklep sodišča o postavitvi novega izvršitelja v posledici smrti prvotnega izvršitelja
Izvršitelju - pritožniku ni mogoče odrekati pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je bil med izvršilnim postopkom namesto pokojnega izvršitelja po volji upnika določen drugi izvršitelj, in ne tisti, ki je bil z odredbo predsednika Zbornice izvršiteljev določen za prevzemnika poslov po pokojnem izvršitelju.
Že od uveljavitve ZIZ-E naprej je izbira izvršitelja izključna pravica upnika in ga sodišče ne more več določiti samo brez predloga upnika.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 42, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 49, 50, 50/1, 50/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodb
Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.
Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
ZST-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 8. ZST-1 tarifna številka 1111. ZIZ člen 62.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - izvršilni postopek - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišča - pravnomočnost - premalo plačana sodna taksa za redni postopek
Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Na podlagi dejstva, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana 5. 7. 2011 in da je tožena stranka razloge za odpoved ugotovila najkasneje 26. 5. 2011, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je podana po izteku roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Zato je tožničinemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev, da tožnici na tej podlagi delovno razmerje 7. 7. 2011 ni prenehalo, potrebno ugoditi.