neupravičena obogatitev - odstop terjatev v zavarovanje - povezani družbi - pravni temelj - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je svoje terjatve do tretjih odstopila S. d.d. na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje, tožeča stranka pa se je kot kreditojemalec v zavarovanje pridobljenih sredstev kredita dogovorila o brezpogojnem odstopu vseh obstoječih in bodočih terjatev iz naslova prodaje, in sicer tudi od tistih družb iz skupine M. ki bodo od nje kasneje prevzele opravljanje katere od njenih dejavnosti. Obe ti pravni podlagi pa predstavljata pravni temelj. Zato ni mogoče govoriti o neupravičeni obogatitvi in v tem delu je bila (nasprotna) tožba tožene stranke nesklepčna.
ZPP člen 116, 116/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 366, 366/1.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati.
izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - uporaba bilančnega dobička za dividende
Možnost izpodbijanja sklepa skupščine, ker za dividende ni bil uporabljen bilančni dobiček v višini najmanj 4 % osnovnega kapitala, spada med tako imenovane manjšinske pravice. Pravica do udeležbe v dobičku je namreč temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da delničar sploh je delničar. Zakon je zato določil minimalni znesek, ki ga skupščina praviloma mora uporabiti za dividende. Če ta višina ni dosežena, lahko delničarji izpodbijajo sklep skupščine, družba pa se lahko brani, da po presoji dobrega gospodarstvenika okoliščine ne omogočajo delitve dobička med delničarje. V predmetni zadevi ne gre za tak primer. Tožeča stranka (uprava družbe) želi doseči ravno nasprotno od upravičenja, ki ga daje 399. člen ZGD-1 (želi, da se med delničarje dobiček sploh ne deli), zato zahtevka na izpodbijanje sklepa skupščine, s katerim je bil v okviru zakona in statuta bilančni dobiček uporabljen za dividende, iz razloga, ker konkretne okoliščine delitve dobička med delničarje ne omogočajo, po določbi 339. člena ZGD-1 nima.
SPZ člen 213, 217. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 22, 22/2.
priposestvovanje - grajeno javno dobro - trenutek pridobitve statusa javnega dobra - nevknjižena originarno pridobljena služnost
S tem, ko sta obravnavani parceli pridobili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je po oceni pritožbenega sodišča, po naravi stvari ugasnila tudi morebitna nevknjižena služnost, ki jo zatrjuje tožnica. Javno dobro namreč pomeni, da je uporaba te nepremičnine pod enakimi pogoji namenjena vsem (torej tudi tožnici in zato se ne bo njen položaj dejansko v ničemer poslabšal, kot to zmotno zatrjuje tožnica v pritožbi) in tak status parcele pojmovno izključuje stvarno pravico služnosti poti na njej.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlago 5. člena ZLPP in sedmega odstavka 17. člena ZSKZ, kakršna izhaja iz izpodbijane sodbe. Gre za specialna predpisa, ki urejata vprašanje odškodnine za zemljišča, prenesena na tožečo stranko ali občine po določbi 5. člena ZLPP. Edina oblika odškodnine, do katere so bili prejšnji imetniki pravice uporabe upravičeni, je pobotanje z najemnino za ta zemljišča. Sklenitev zakupnih (najemnih) pogodb pa ni bila avtomatična, temveč je zakon upravičencem dajal zgolj opcijo, da sklenejo najemno pogodbo (po drugi strani pa tožeča stranka sklenitve zakupne pogodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ, ni mogla odkloniti). Če bi torej tožena stranka že od začetka najemno pogodbo sklenila le za 11,04 % zemljišč, bi takrat imela pravico do pobota le s kupnino, ki jo je plačala za teh 11,04 % zemljišč. Nič drugače ne more biti, če pride med trajanjem najema do razveze pogodbe glede zemljišč.
spor majhne vrednosti – vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – upravičenci – lokalne skupnosti kot upravičenci – višina vračila
Pritožba tožene stranke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določilom 4. člena ZVVJTO, ki v 2. odstavku izrecno nalaga, kako se določi višina vračila, ni upoštevalo, da je povprečen znesek priključnine in prispevka SIS za območje Krajevne skupnosti znašal 526,00 EUR.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – pavšalni ugovori – neobrazloženo prerekanje – obveznosti v zvezi s šolanjem otrok
Tožeča stranka je pravočasno, glede na določila 286. člena ZPP in glede na določila 452. člena ZPP v dovoljenih vlogah, navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njenega zahtevka. Dokazno breme svojih ugovorov pa nosi tožena stranka. Njeni ugovori so le pavšalni.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004233
ZPprCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZKP člen 234, 234/1. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
uporaba merilnika hitrosti - naprave za slikovno dokumentiranje - laserski merilnik hitrosti - sposobnost biti priča - policist kot priča
Obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje je predpisana le v primerih, če rezultata merjenja hitrosti ni mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker pa sta oba policista neposredno po ustavitvi izmerjeni rezultat obdolžencu tudi pokazala, čeprav je bilo obdolženčevo vozilo ustavljeno na drugem kraju in takoj, ko je bilo to objektivno mogoče (brez odlašanja) in tudi varno, je opravljena meritev hitrosti vožnje zakonita.
Za pričo v postopku o prekršku je lahko vabljena oseba, za katero je verjetno, da bi kakorkoli mogla kaj povedati o protipravnem ravnanju storilca in o drugih pomembnih okoliščinah. Nikakor ni prepovedano, da bi v zvezi s samo storitvijo prekrškov in okoliščinami, v katerih so bili v konkretnem primeru prekrški storjeni, zaslišani policisti kot uradne osebe, ki so bile v konkretnem primeru navzoče.
separatni stroški – predlog za preložitev naroka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – stroški prihoda priče na sodišče
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi pritožnik predlog za preložitev naroka, na katerega je bila vabljena tudi priča, lahko posredoval prej in s tem omogočil, da bi sodišče o preložitvi obravnave lahko obvestilo ne le stranke, pač pa tudi vabljeno pričo.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1. ZPCP-2 člen 110a, 110a/5.
dokazi v tujem jeziku – nesporna dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prevoz v cestnem prometu – plačilna obveznost prejemnika
Sodišče prve stopnje se je v zvezi z višino vtoževane terjatve sklicevalo na račune, ki niso v slovenskem jeziku. Ker pa višina terjatve med pravdnima strankama ni bila sporna, (relativna) kršitev 2. odstavka 226. člena ZPP ni prerasla v absolutno.
ZPCP-2 v 5. odstavku 110.a člena kot pogoja za plačilno obveznost prejemnika, ne postavlja poskusa izterjave dolga od naročnika. Prejemnik je poleg njega zavezan za plačilo že pod pogojem, da slednji prevoza ne plača v določenem roku.
Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da se določba 164. člena ZEKom uporablja tudi za zasebna omrežja. Zakonske omejitve lastninske pravice so dopustne le v javnem interesu. Upravičenj, ki jih imajo upravljalci javne infrastrukture ni mogoče širiti na nejavno infrastrukturo, saj umanjka javni interes.
ZST-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 8. ZST-1 tarifna številka 1111. ZIZ člen 62.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - izvršilni postopek - nastanek taksne obveznosti - taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišča - pravnomočnost - premalo plačana sodna taksa za redni postopek
Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – poravnava – pogodba – ničnost poravnave – pomota v izračunu – previsok znesek – vračilo zneska – zavedanje o pomoti – razveljavitev poravnave – opravičljiva zmota – predvidljiva napaka – mehanizmi za preprečitev napak – občina – krajevna skupnost – neupravičena obogatitev
Ničnost (in tudi izpodbojnost) je sankcija za napake v fazi sklenitve pogodbe, zato dogajanje po sklenitvi pogodbe za ničnost ni več pomembno. Če pa bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tožena stranka (oziroma njeni organi) vedela, da ni upravičena do vračila vlaganj v tako visokem znesku, da je prišlo do pomote, in je kljub temu sklenila Poravnavo, bi bilo njeno ravnanje v nasprotju z moralo in Poravnava nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080991
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 19, 19/3.
terjatev dobavitelja – račun za vodo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve stroškov – solidarna obveznost
Ker je izrecno predpisano, da uporabniki vse do popolnega plačila dolga tožeči stranki odgovarjajo nerazdelno solidarno, ima tožeča stranka materialnopravno upravičenje zahtevati od posameznega uporabnika plačilo celotnega (in ne le na posameznega uporabnika odpadlega) neplačanega računa za skupno dobavljeno vodo. Ali povedano drugače: način interne delitve stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom se nanaša izključno na notranje razmerje med etažnimi lastniki oziroma med njimi in upravnikom.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069126
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Dolžnikov zahtevek je bil postavljen zgolj na oprostitev plačila sodne takse, kar pa pomeni, da sodišče prve stopnje ne more samo odločati o zahtevku, ki ga stranka niti ni postavila.
Glede na ugotovitve, da tožena stranka ni ravnala s ciljem pridobitništva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, saj je pridobitništvo bistven element protipravnosti pri zatrjevani pogodbeni kršitvi. Ker tega elementa protipravnosti tožeča stranka ni uspela dokazati, je posledično odpadel pravni temelj za vtoževano pogodbeno kazen.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 42, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 49, 50, 50/1, 50/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodb
Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.
Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-2, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - zahtevnost opravljene cenitve - nedovoljene pritožbene novote
Izvedenec ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih je opredelil zahtevnost opravljene cenitve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila predmet cenitve povprečna stanovanjska hiša z manjšim pomožnim objektom, kar samo po sebi še ne daje podlage za zaključek, da bi bila taka cenitev zahtevna.
razpravno načelo – trditvena podlaga – oznaka tožene stranke – sposobnost biti pravdna stranka – neobstoječa pravna oseba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče lahko (praviloma) opre svojo odločbo samo na dejstva, ki so jih navedle stranke. Če ravna drugače in odločitev opre na dejstvo, ki ga nobena stranka ni zatrjevala in o katerem se zato nobena od njiju tudi ni mogla izjaviti, stori kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za izrek ukrepa – ogrožanje življenja in zdravja
Okoliščina, da ob dogodku z njegove strani ni prišlo do fizičnega ogrožanja, ni odločilna. Njegovo postopanje pred sprejemom v bolnišnico, ki naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izkazovalo agresivne težnje, ni samo po sebi razlog za izrečeni ukrep. Pomembno je zgolj, ker odraža njegovo trenutno bolezensko stanje, zaradi katerega je upoštevaje jasne izvedenčeve ugotovitve podan obstoj nevarnosti bodočega (samo)ogrožanja, ki je zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenja). Zato je stališče, da je pogoj za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (brez privolitve v nujnem primeru) predhodna uporaba fizične sile oziroma okoliščina, da je že prišlo do fizičnega ogrožanja, napačno.