stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo
Pritožbeno sodišče na podlagi spisovnih podatkov ugotavlja, da stranska intrevenienta pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožene stranke nista izkazala. Nista namreč podala ustreznih trditev, s katerimi bi zatrjevala, da se bo njun pravni položaj kakorkoli izboljšal, če bosta v konkretni pravdi tožnika izgubila.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 288, 288/1, 288/3. ZPVPJN člen 6, 6/2, 42.
litispendenca – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – javni interes – postopek javnega naročanja – aktivna procesna legitimacija – procesni ugovor – poseben sklep
Dva spora sta identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh pravdah sta istovetna tožbena zahtevka).
Tožnica v obravnavanem sporu nastopa kot zagovornica javnega interesa, ki ni nujno identičen interesom subjektov, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo kot naročniki oziroma kasneje pogodbene stranke. Kot zagovornica javnega interesa ima samostojno aktivno procesno legitimacijo na podlagi 42. člena ZPVPJN in s toženkama ni v takem materialno pravnem razmerju, da bi odločitev v sporu, ki teče med toženkama, lahko neposredno vplivala na njen pravni položaj (kot npr. pri potencialnih enotnih sospornikih, pravnih naslednikih ipd.).
V skladu s 1. odstavkom 288. člena ZPP sodišče odloči ali bo procesne ugovore (tudi ugovor litispendence) obravnavalo ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo ugovor litsipendence obravnavalo ločeno od glavne stvari, ugotovilo, da ni utemeljen in o tem odločilo s posebnim sklepom. Glede na to, da je z obravnavo glavne stvari tudi počakalo do pravnomočnosti sklepa, je imelo za svoje postopanje podlago v 3. odstavku 288. člena ZPP.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/1. ZPCP-2 člen 110a, 110a/5.
dokazi v tujem jeziku – nesporna dejstva – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prevoz v cestnem prometu – plačilna obveznost prejemnika
Sodišče prve stopnje se je v zvezi z višino vtoževane terjatve sklicevalo na račune, ki niso v slovenskem jeziku. Ker pa višina terjatve med pravdnima strankama ni bila sporna, (relativna) kršitev 2. odstavka 226. člena ZPP ni prerasla v absolutno.
ZPCP-2 v 5. odstavku 110.a člena kot pogoja za plačilno obveznost prejemnika, ne postavlja poskusa izterjave dolga od naročnika. Prejemnik je poleg njega zavezan za plačilo že pod pogojem, da slednji prevoza ne plača v določenem roku.
spor majhne vrednosti – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – pavšalni ugovori – neobrazloženo prerekanje – obveznosti v zvezi s šolanjem otrok
Tožeča stranka je pravočasno, glede na določila 286. člena ZPP in glede na določila 452. člena ZPP v dovoljenih vlogah, navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njenega zahtevka. Dokazno breme svojih ugovorov pa nosi tožena stranka. Njeni ugovori so le pavšalni.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4. ZPPreb člen 17a, 17a/1.
vročanje - naslov za vročanje - stalno prebivališče - začasno prebivališče - pravilnost vročitve
Sodišče je storilki že vabilo na zaslišanje poslalo na naslov P. s pravilnim pravnim poukom, kar storilka v pritožbenih navedbah izrecno priznava, kar pomeni, da ji je ta pošta bila predana. V prošnji za preložitev zaslišanja je kot naslov svojega prebivališča navedla G., zahteva za predložitev dokazila (zdravniškega spričevala) pa ji je bila zopet poslana na naslov stalnega prebivališča P., na katerem ima stalno prebivališče tudi storilkina mati. Vendarle pa nima prav pritožba, da je sodišče prve stopnje vročitev poziva storilki opravilo napačno, saj iz podatkov CRP izhaja, da ima storilka naslov za vročanje P., ne pa naslov začasnega bivališča G., ki ga je navedla v svoji vlogi. Če ima posameznik v RS poleg stalnega prebivališča prijavljeno eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje. V konkretnem primeru pa je to naslov na katerega je storilki bil vročan poziv z dne 17. 6. 2014.
separatni stroški – predlog za preložitev naroka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – stroški prihoda priče na sodišče
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi pritožnik predlog za preložitev naroka, na katerega je bila vabljena tudi priča, lahko posredoval prej in s tem omogočil, da bi sodišče o preložitvi obravnave lahko obvestilo ne le stranke, pač pa tudi vabljeno pričo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004233
ZPprCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZKP člen 234, 234/1. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
uporaba merilnika hitrosti - naprave za slikovno dokumentiranje - laserski merilnik hitrosti - sposobnost biti priča - policist kot priča
Obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje je predpisana le v primerih, če rezultata merjenja hitrosti ni mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker pa sta oba policista neposredno po ustavitvi izmerjeni rezultat obdolžencu tudi pokazala, čeprav je bilo obdolženčevo vozilo ustavljeno na drugem kraju in takoj, ko je bilo to objektivno mogoče (brez odlašanja) in tudi varno, je opravljena meritev hitrosti vožnje zakonita.
Za pričo v postopku o prekršku je lahko vabljena oseba, za katero je verjetno, da bi kakorkoli mogla kaj povedati o protipravnem ravnanju storilca in o drugih pomembnih okoliščinah. Nikakor ni prepovedano, da bi v zvezi s samo storitvijo prekrškov in okoliščinami, v katerih so bili v konkretnem primeru prekrški storjeni, zaslišani policisti kot uradne osebe, ki so bile v konkretnem primeru navzoče.
ZPP člen 116, 116/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 366, 366/1.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati.
izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - uporaba bilančnega dobička za dividende
Možnost izpodbijanja sklepa skupščine, ker za dividende ni bil uporabljen bilančni dobiček v višini najmanj 4 % osnovnega kapitala, spada med tako imenovane manjšinske pravice. Pravica do udeležbe v dobičku je namreč temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da delničar sploh je delničar. Zakon je zato določil minimalni znesek, ki ga skupščina praviloma mora uporabiti za dividende. Če ta višina ni dosežena, lahko delničarji izpodbijajo sklep skupščine, družba pa se lahko brani, da po presoji dobrega gospodarstvenika okoliščine ne omogočajo delitve dobička med delničarje. V predmetni zadevi ne gre za tak primer. Tožeča stranka (uprava družbe) želi doseči ravno nasprotno od upravičenja, ki ga daje 399. člen ZGD-1 (želi, da se med delničarje dobiček sploh ne deli), zato zahtevka na izpodbijanje sklepa skupščine, s katerim je bil v okviru zakona in statuta bilančni dobiček uporabljen za dividende, iz razloga, ker konkretne okoliščine delitve dobička med delničarje ne omogočajo, po določbi 339. člena ZGD-1 nima.
zahteva za sodno varstvo - nošenje orožja na javnem kraju - vznemirjanje ljudi
Ob očitku iz plačilnega naloga, da naj bi storilec na javnem kraju nosil orožje na način, s katerim naj bi vznemirjal ljudi (tako, da ga le-ti opazijo!), kar pa ni zaznala v tamkajšnjem lokalu niti natakarica, niti policist, ki je bil prisoten ob varnostnem pregledu, je sodišče prve stopnje z zadostnimi in razumljivi razlogi zaključilo, da ni mogoče (z gotovostjo) sprejeti zaključka, da je storilec v kritičnem času ravnal v nasprotju s 24. členom ZOro-1, saj zgolj anonimna prijava neidentificiranega občana ne more biti podlaga za očitek o ravnanju v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
Tožnika kot upnika sta dokazno nedvomno v težkem položaju glede izkazovanja, da določeno premoženje toženke in njunega dolžnika nima narave skupnega premoženja, vendar je to breme nujno. Glede na zakonsko domnevo o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ki jo tožnika sprejemata, pa je po oceni pritožbenega sodišča dokazovanje večjega deleža na skupnem premoženju dokazno breme toženke.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 20a/1, 21, 21/1. ZN člen 4, 42, 43, 43/1, 43/2, 43/3, 49, 50, 50/1, 50/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
poroštvo – notarski zapis – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – soglasje k neposredni izvršljivosti – razlaga pogodb
Pogoj za to, da je notarskemu zapisu priznana lastnost izvršilnega naslova, je med drugim tudi dolžnikovo (porokovo) soglasje z njegovo neposredno izvršljivostjo, ki mora biti v notarskem zapisu izrecno in nedvoumno zapisano. V predmetni zadevi ta pogoj glede poroka ni izpolnjen.
Izrecnega soglasja poroka z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa ne more nadomestiti niti opozorilo in pouk notarja o pravnih posledicah pravnega posla niti dejstvo, da je porok v uvodu notarskega zapisa naveden kot stranka, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Šele v primeru, da bi šlo za sporna določila, bi bilo mogoče uporabiti nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, ki pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj za ugotovitev zavez strank zadostuje jezikovna (gramatikalna) razlaga.
razpravno načelo – trditvena podlaga – oznaka tožene stranke – sposobnost biti pravdna stranka – neobstoječa pravna oseba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče lahko (praviloma) opre svojo odločbo samo na dejstva, ki so jih navedle stranke. Če ravna drugače in odločitev opre na dejstvo, ki ga nobena stranka ni zatrjevala in o katerem se zato nobena od njiju tudi ni mogla izjaviti, stori kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZST-1 člen 6, 6/1, 11, 11/3, 11/4, 12, 12/3. ZPP člen 108. ZDavP-2 člen 36, 36/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – formalno pomanjkljiva vloga – vsebinsko pomanjkljiva vloga – nesklepčnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga – blokada računa – način plačila sodne takse – gotovinska plačila – plačila v manjših zneskih – pravne osebe
Sodišče je dolžno pozvati stranko na dopolnitev vloge le, če je vloga nerazumljiva, ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (t. i. formalno pomanjkljiva vloga) oziroma, glede na specialno določbo 3 odstavka 12. člena ZST-1, če izjava o premoženjskem stanju ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge.
Samo dejstvo, da tožena stranka (kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2014 naj dopolni tudi trditveno podlago) v vlogi oziroma dopolnitvi predloga ni zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1 (tožena stranka bi moral najmanj zatrjevati in nato še dokazati, da premoženja ne more unovčiti in zakaj ne) se nanaša na vsebinsko pomanjkljivost (t. i. nesklepčnost) predloga, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano.
Okoliščina, da ima blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih (kar pa 210,00 EUR vsekakor je), opravljajo posle (npr. prodajo zaloge) tudi gotovinsko, na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
Glede na ugotovitve, da tožena stranka ni ravnala s ciljem pridobitništva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, saj je pridobitništvo bistven element protipravnosti pri zatrjevani pogodbeni kršitvi. Ker tega elementa protipravnosti tožeča stranka ni uspela dokazati, je posledično odpadel pravni temelj za vtoževano pogodbeno kazen.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – poravnava – pogodba – ničnost poravnave – pomota v izračunu – previsok znesek – vračilo zneska – zavedanje o pomoti – razveljavitev poravnave – opravičljiva zmota – predvidljiva napaka – mehanizmi za preprečitev napak – občina – krajevna skupnost – neupravičena obogatitev
Ničnost (in tudi izpodbojnost) je sankcija za napake v fazi sklenitve pogodbe, zato dogajanje po sklenitvi pogodbe za ničnost ni več pomembno. Če pa bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tožena stranka (oziroma njeni organi) vedela, da ni upravičena do vračila vlaganj v tako visokem znesku, da je prišlo do pomote, in je kljub temu sklenila Poravnavo, bi bilo njeno ravnanje v nasprotju z moralo in Poravnava nična.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza
Na podlagi dejstva, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici podana 5. 7. 2011 in da je tožena stranka razloge za odpoved ugotovila najkasneje 26. 5. 2011, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je podana po izteku roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Ta določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Zato je tožničinemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev, da tožnici na tej podlagi delovno razmerje 7. 7. 2011 ni prenehalo, potrebno ugoditi.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/1, 45/2, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-2, 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
odmera nagrade in stroškov cenilcu - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - zahtevnost opravljene cenitve - nedovoljene pritožbene novote
Izvedenec ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih je opredelil zahtevnost opravljene cenitve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila predmet cenitve povprečna stanovanjska hiša z manjšim pomožnim objektom, kar samo po sebi še ne daje podlage za zaključek, da bi bila taka cenitev zahtevna.
ZIZ člen 9, 9/1, 44a, 44a/2, 44a/3, 44a/4, 44a/9, 287, 287/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
postavitev izvršitelja - smrt izvršitelja v teku izvršilnega postopka - prevzemnik poslov po pokojnem izvršitelju - določitev novega izvršitelja - pravica upnika do izbire novega izvršitelja - pravna praznina - uporaba določb o zamenjavi izvršitelja iz krivdnih razlogov - dopustnost pritožbe zoper sklep sodišča o postavitvi novega izvršitelja v posledici smrti prvotnega izvršitelja
Izvršitelju - pritožniku ni mogoče odrekati pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je bil med izvršilnim postopkom namesto pokojnega izvršitelja po volji upnika določen drugi izvršitelj, in ne tisti, ki je bil z odredbo predsednika Zbornice izvršiteljev določen za prevzemnika poslov po pokojnem izvršitelju.
Že od uveljavitve ZIZ-E naprej je izbira izvršitelja izključna pravica upnika in ga sodišče ne more več določiti samo brez predloga upnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080991
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 19, 19/3.
terjatev dobavitelja – račun za vodo – trditveno in dokazno breme – ključ delitve stroškov – solidarna obveznost
Ker je izrecno predpisano, da uporabniki vse do popolnega plačila dolga tožeči stranki odgovarjajo nerazdelno solidarno, ima tožeča stranka materialnopravno upravičenje zahtevati od posameznega uporabnika plačilo celotnega (in ne le na posameznega uporabnika odpadlega) neplačanega računa za skupno dobavljeno vodo. Ali povedano drugače: način interne delitve stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom se nanaša izključno na notranje razmerje med etažnimi lastniki oziroma med njimi in upravnikom.