Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih premoženjskih in socialnih razmer, ko je sprejelo odločitev, da se plačilo sodne takse le odloži in ne tudi zmanjša. Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člane ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka, kar je podlaga ne le za odložitev obveznosti plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da tožnica prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, kar je časovno omejen prejemek in bo s časom ugasnil. Zaradi navedenega so ob pogojih za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje podani tudi pogoji za njeno znižanje.
priobčitev glasbenih del – nezaščitena dela – trditvena podlaga – obveznost plačila DDV – obveznost tožeče stranke
DDV kot izvajalec storitve in zavezanec za njegovo plačilo v svoje breme plača tožeča stranka, v kolikor z zavezancem za plačilo avtorskega honorarja nima dogovora o prenosu tega bremena nanj. Nesporno med strankama te pravde dogovora o prenosu bremena plačila DDV-ja s tožeče na toženo stranko ni, posledično čemur je sodišče prve stopnje, ko ni ugodilo zahtevku za plačilo DDV-ja tožene stranke tožeči, materialnopravno pravilno odločilo.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog za oprostitev podan v pritožbi
Institut taksne oprostitve je izjema od pravila, da morajo stranke v sodnih postopkih sodne takse plačati. Namenjen je zgolj tistim fizičnim in pravnim osebam, ki bi jim zaradi slabega premoženjskega oziroma finančnega in likvidnostnega stanja plačilo taks predstavljalo oviro za dostop do sodišča. Takšne okoliščine pa mora navajati in dokazati stranka, ki predlaga taksno oprostitev. Za presojo o predlagani oprostitvi ne zadostuje pavšalno sklicevanje na ogroženost nadaljnjega poslovanja družbe, niti sklicevanje na poslovno izgubo družbe v zadnjem poslovnem letu in bilančno izgubo, pa tudi ne v pritožbi navedeno novo dejstvo, da ima podjetje blokirane transakcijske račune.
Sodišče prve stopnje je tožbo res nepravilno zavrglo z odločbo, ki jo je poimenovalo sodba. To bi namreč moralo storiti s sklepom. A da gre pri tem zgolj za pomoten zapis, izhaja tudi iz pravnega pouka odločbe, ki omenja dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep. Bolj pomembno je, da ni razvidno, katere procesne pravice tožnikov naj bi bile zaradi tega napačnega poimenovanja kršene oziroma katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila posledično podana.
Za vsebinsko obravnavo ugotovitvene tožbe (pravilno tožbenega zahtevka) tožnika nista izpolnila (izkazala obstoja) procesne predpostavke pravne koristi (pravnega interesa). Obstoj slednje bi morala izkazati že v tožbi. Okoliščina, da sodišče prve stopnje njune tožbe ni zavrglo takoj oziroma ob predhodnem preizkusu le-te, nima nobenega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. Prav tako ne predstavlja kršitve njunih procesnih pravic. Ker mora sodišče prve stopnje na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka, je dolžno (če kadarkoli med postopkom ugotovi, da kakšna od njih ne obstoji) postopati tako, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Iz tega razloga tudi ni bilo dolžno opraviti (izvesti) naroka. Narok za glavno obravnavo je namenjen vsebinskemu obravnavanju tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru pa vse procesne predpostavke za takšno obravnavanje niso bile podane (izkazane).
KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.
stvarna pristojnost - samostojni podjetnik posameznik - gospodarski spor - vsebina spornega razmerja - dopolnitev vloge
Pri podjetnikih posameznikih za gospodarski spor ne zadostuje personalno načelo, pač pa je treba upoštevati tudi kavzalni kriterij – vsebino spornega razmerja. Oceniti je treba, ali gre za razmerje, nastalo na podlagi gospodarskopravnega posla in gospodarskih odnosov.
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012).
Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona, sklep o potrditvi prisilne poravnave St 756/2012 z dne 22. 11. 2012 v ničemer ne vpliva na vtoževano terjatev tožeče stranke (165. člen ZFPPIPP).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - rok za podajo odpovedi - oprostilna sodba
Tožnik (pomočnik kimandirja) je v času, ko bi moral biti na delu pri toženi stranki, opravljal delo inštruktorja v avtošoli. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika je bil v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je v pretežnem delu z istimi ravnanji, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Vendar pa delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, ni vezano na pravnomočno oprostilno sodbo, temveč le na pravnomočno obsodilno sodbo.
Zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Ker je tožečo stranko na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka - odvetnica in zahtevala povrnitev stroškov do konca glavne obravnave, mora sodišče odločiti tudi o teh priglašenih stroških.
ZPP člen 116, 116/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 366, 366/1.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati.
izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - uporaba bilančnega dobička za dividende
Možnost izpodbijanja sklepa skupščine, ker za dividende ni bil uporabljen bilančni dobiček v višini najmanj 4 % osnovnega kapitala, spada med tako imenovane manjšinske pravice. Pravica do udeležbe v dobičku je namreč temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da delničar sploh je delničar. Zakon je zato določil minimalni znesek, ki ga skupščina praviloma mora uporabiti za dividende. Če ta višina ni dosežena, lahko delničarji izpodbijajo sklep skupščine, družba pa se lahko brani, da po presoji dobrega gospodarstvenika okoliščine ne omogočajo delitve dobička med delničarje. V predmetni zadevi ne gre za tak primer. Tožeča stranka (uprava družbe) želi doseči ravno nasprotno od upravičenja, ki ga daje 399. člen ZGD-1 (želi, da se med delničarje dobiček sploh ne deli), zato zahtevka na izpodbijanje sklepa skupščine, s katerim je bil v okviru zakona in statuta bilančni dobiček uporabljen za dividende, iz razloga, ker konkretne okoliščine delitve dobička med delničarje ne omogočajo, po določbi 339. člena ZGD-1 nima.
separatni stroški – predlog za preložitev naroka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – stroški prihoda priče na sodišče
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi pritožnik predlog za preložitev naroka, na katerega je bila vabljena tudi priča, lahko posredoval prej in s tem omogočil, da bi sodišče o preložitvi obravnave lahko obvestilo ne le stranke, pač pa tudi vabljeno pričo.
zahteva za sodno varstvo - nošenje orožja na javnem kraju - vznemirjanje ljudi
Ob očitku iz plačilnega naloga, da naj bi storilec na javnem kraju nosil orožje na način, s katerim naj bi vznemirjal ljudi (tako, da ga le-ti opazijo!), kar pa ni zaznala v tamkajšnjem lokalu niti natakarica, niti policist, ki je bil prisoten ob varnostnem pregledu, je sodišče prve stopnje z zadostnimi in razumljivi razlogi zaključilo, da ni mogoče (z gotovostjo) sprejeti zaključka, da je storilec v kritičnem času ravnal v nasprotju s 24. členom ZOro-1, saj zgolj anonimna prijava neidentificiranega občana ne more biti podlaga za očitek o ravnanju v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo - dovoljenost pritožbe - pritožbeni razlog
Zakonodajalec je v zapisu pravice prekrškovnega organa do pritožbe sicer dopustil pritožbeni razlog tudi iz 4. točke 154. člena ZP-1, pri čemer pa v nadaljevanju izrecno navaja, da lahko prekrškovni organ vloži pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje v primerih, če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa ali če je sodišče prve stopnje spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku, v nobenem primeru pa torej ni dopustna pritožba takrat, če je sodišče namesto globe izreklo opomin.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 288, 288/1, 288/3. ZPVPJN člen 6, 6/2, 42.
litispendenca – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – javni interes – postopek javnega naročanja – aktivna procesna legitimacija – procesni ugovor – poseben sklep
Dva spora sta identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh pravdah sta istovetna tožbena zahtevka).
Tožnica v obravnavanem sporu nastopa kot zagovornica javnega interesa, ki ni nujno identičen interesom subjektov, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo kot naročniki oziroma kasneje pogodbene stranke. Kot zagovornica javnega interesa ima samostojno aktivno procesno legitimacijo na podlagi 42. člena ZPVPJN in s toženkama ni v takem materialno pravnem razmerju, da bi odločitev v sporu, ki teče med toženkama, lahko neposredno vplivala na njen pravni položaj (kot npr. pri potencialnih enotnih sospornikih, pravnih naslednikih ipd.).
V skladu s 1. odstavkom 288. člena ZPP sodišče odloči ali bo procesne ugovore (tudi ugovor litispendence) obravnavalo ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo ugovor litsipendence obravnavalo ločeno od glavne stvari, ugotovilo, da ni utemeljen in o tem odločilo s posebnim sklepom. Glede na to, da je z obravnavo glavne stvari tudi počakalo do pravnomočnosti sklepa, je imelo za svoje postopanje podlago v 3. odstavku 288. člena ZPP.
SPZ člen 213, 217. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 22, 22/2.
priposestvovanje - grajeno javno dobro - trenutek pridobitve statusa javnega dobra - nevknjižena originarno pridobljena služnost
S tem, ko sta obravnavani parceli pridobili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je po oceni pritožbenega sodišča, po naravi stvari ugasnila tudi morebitna nevknjižena služnost, ki jo zatrjuje tožnica. Javno dobro namreč pomeni, da je uporaba te nepremičnine pod enakimi pogoji namenjena vsem (torej tudi tožnici in zato se ne bo njen položaj dejansko v ničemer poslabšal, kot to zmotno zatrjuje tožnica v pritožbi) in tak status parcele pojmovno izključuje stvarno pravico služnosti poti na njej.
URS člen 22. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8, 450.
spor majhne vrednosti – enako varstvo pravic – pravica do sodelovanja v postopku – dokazovanje – izvedba dokazov – prosta presoja – pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – substanciranost dokaznega predloga – opustitev zaslišanja stranke – neudeležba na naroku – obrazloženost stroškovne odločitve
Pooblastilo, da v sporu majhne vrednosti sodišče lahko omeji čas in obseg dokazovanja, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in pospešitvijo postopka, ne pomeni podlage, da lahko sodišče pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo in katere ne, spregleda pravico stranke, da predlaga dokaze in da se, če za to ne obstajajo dopustni razlogi, ti dokazi tudi izvedejo.
spor majhne vrednosti – vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – upravičenci – lokalne skupnosti kot upravičenci – višina vračila
Pritožba tožene stranke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določilom 4. člena ZVVJTO, ki v 2. odstavku izrecno nalaga, kako se določi višina vračila, ni upoštevalo, da je povprečen znesek priključnine in prispevka SIS za območje Krajevne skupnosti znašal 526,00 EUR.