KPJS člen 37, 37/1. ZSPJS člen 23, 23/1. ZVis člen 52, 52/2, 55, 55/4, 55/8.
dodatek za magisterij - učitelj
Javni uslužbenec je upravičen do dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta (člen 23/1 ZSPJS). Ker je bil pogoj za imenovanje tožnice v naziv višji predavatelj znanstveni magisterij, pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolski učitelj predavatelj pa imenovanje v naziv višji predavatelj, tožnica do vtoževanega dodatka za znanstveni magisterij v vtoževanem obdobju ni bila upravičena.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013609
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri tožnici je motena gibljivost ledvene hrbtenice, kar povzroča bolečine, to pa jo ovira pri vsakodnevnih aktivnostih kot so oblačenje, slačenje, obuvanje in sezuvanje čevljev, nadalje je ovirana pri izvajanju osebne higiene ter na sploh pri opravilih, ki zahtevajo prenašanje bremen, pripogibanje in dolgotrajno prisilno držo trupa. Pritožbeno sodišče soglaša z višino prisojene odškodnine (9.000,00 EUR) tožnici iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti.
pridobitev lastninske pravice na premičnini - pogoji - pravni posel - izročitev v posest - dejansko oblast
Ker morata biti oba pogoja za pridobitev lastninske pravice na premičnin, to je pravni naslov in pridobitveni način, izpolnjena kumulativno, ima za posledico nepridobitve lastninske pravice že izostanek enega izmed obeh pogojev. Povedano drugače, lastninske pravice na premičnini ni možno pridobiti, če ni potrebnega pravnega naslova za njeno pridobitev in če obenem premičnina pridobitelju ni izročena v posest.
Odpoved pravici do odpravnine in njenemu izplačilu predstavlja nedopustno razpolaganje s pravicami iz delovnega razmerja in je v nasprotju s prisilnim predpisom – 109. členom ZDR. Zato je takšna odpoved pravici nična.
ZIZ člen 2, 2/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 132, 132/1, 390, 390/1, 407, 407/1, 408, 408/2, 409, 409/1.
izvršba po uradni dolžnosti – odvzem protipravne premoženjske koristi – osebni stečaj – odpust obveznosti
Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti, šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. Trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti, torej ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, kot neutemeljeno navaja pritožba, temveč trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti.
Za izterjavo s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi kot izjeme po 2. odstavku 408. člena ZFPPIPP se izvršilni postopek kljub odpustu obveznosti lahko nadaljuje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082459
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo – samovoljen poseg v nepremičnino – negatorna tožba
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe zgolj, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena. Samovoljno poseganje v tujo nepremičnino je predpostavka za uspeh z negatorno tožbo, ne predstavlja pa sile, zaradi katere bi bilo treba izdati regulacijsko začasno odredbo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – GOZDOVI
VSL0057344
ZSKZ člen 14, 14/1. ZLNDL člen 3. ZPP člen 163.
gozdovi – lastninska pravica – lastninska pravica na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - družbena lastnina – priposestvovanje – lastninjenje nepremičnin – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ – stroški postopka – obrazloženost odmere stroškov postopka v sodbi
Lastnik spornih nepremičnin (gozdov) je bil 6. aprila 1941 A. K. Ker predmetne nepremičnine 6. aprila 1941 niso bile v lasti toženke (občine), je lastnica predmetnih gozdov v skladu s 14. členom ZSKZ postala tožnica (Republika Slovenija), in sicer že z dnem uveljavitve ZSKZ.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013823
ZPP člen 19, 19/1, 191, 191/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1. OZ člen 147, 186, 191.
stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - solidarna odgovornost - sosporniki
Tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Tožbo je vložila zoper prvo toženo stranko kot svojega delodajalca. Po trditvah tožnice sta drugi toženec in tretja toženka (tožničina sodelavca) solidarno odgovorna za vtoževano škodo, ki ji je nastala zaradi njunih ravnanj. Po določbi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče v individualnem delovnem sporu pristojno le za odločanje o zahtevku zoper delodajalca, to je prvo toženo stranko, ne pa tudi zoper fizični osebi, to je drugega toženca in tretjo toženko, ki sta bila zaposlena pri prvo toženi stranki. Izjema je določena v drugem odstavku 5. člena ZDSS-1, ko je poleg delodajalca lahko tožena stranka kot sospornik tudi zavarovalnica. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za nepristojno glede obravnavanja tožbenega zahtevka zoper drugega toženca in tretjo toženko in zadevo v tem obsegu pravilno odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
Ker je tožečo stranko na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka - odvetnica in zahtevala povrnitev stroškov do konca glavne obravnave, mora sodišče odločiti tudi o teh priglašenih stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076243
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 921.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - plačilo zavarovalnine - strmoglavljenje letala - izguba zavarovalnic pravic - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - odsotnost potrdila o usposobitvi za pilota zrakoplova - alkoholiziranost udeležencev - tehnično stanje zrakoplova - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Letalo, ki je bilo predmet zavarovalne pogodbe, je strmoglavilo, oba udeleženca letalske nesreče sta izgubila življenje. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer (tako imenovano materialno dokazno breme). S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko (tako imenovano procesno dokazno breme), ki je zatrjevala, da je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice (3. člen Splošnih pogojev), ker je letalo pilotiral M., ki ni imel potrdila o usposobitvi za pilota zrakoplova, ker v času škodnega dogodka tehnično stanje zrakoplova ni ustrezalo zakonskim predpisom in ker sta bila oba udeleženca letalske nesreče pod vplivom alkohola.
ZPP člen 116, 116/1, 333, 333/1, 343, 343/1, 366, 366/1.
nedovoljena pritožba – pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
Sklepa višjega sodišča, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati.
SPZ člen 213, 217. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZGO-1 člen 22, 22/2.
priposestvovanje - grajeno javno dobro - trenutek pridobitve statusa javnega dobra - nevknjižena originarno pridobljena služnost
S tem, ko sta obravnavani parceli pridobili status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je po oceni pritožbenega sodišča, po naravi stvari ugasnila tudi morebitna nevknjižena služnost, ki jo zatrjuje tožnica. Javno dobro namreč pomeni, da je uporaba te nepremičnine pod enakimi pogoji namenjena vsem (torej tudi tožnici in zato se ne bo njen položaj dejansko v ničemer poslabšal, kot to zmotno zatrjuje tožnica v pritožbi) in tak status parcele pojmovno izključuje stvarno pravico služnosti poti na njej.
Predmet tožbe je znesek, ki je bil tožencu izplačan brez pravne podlage v upravnem aktu oziroma upravni odločbi. Predmet odločanja v tej zadevi torej ni odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika v konkretni upravni zadevi, ampak gre za spor iz premoženjskega oziroma obligacijskega (obogatitvenega) razmerja med strankama. Odločanje v tem sporu zato sodi v pristojnost sodišča.
zahteva za sodno varstvo - nošenje orožja na javnem kraju - vznemirjanje ljudi
Ob očitku iz plačilnega naloga, da naj bi storilec na javnem kraju nosil orožje na način, s katerim naj bi vznemirjal ljudi (tako, da ga le-ti opazijo!), kar pa ni zaznala v tamkajšnjem lokalu niti natakarica, niti policist, ki je bil prisoten ob varnostnem pregledu, je sodišče prve stopnje z zadostnimi in razumljivi razlogi zaključilo, da ni mogoče (z gotovostjo) sprejeti zaključka, da je storilec v kritičnem času ravnal v nasprotju s 24. členom ZOro-1, saj zgolj anonimna prijava neidentificiranega občana ne more biti podlaga za očitek o ravnanju v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
spor majhne vrednosti – vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – upravičenci – lokalne skupnosti kot upravičenci – višina vračila
Pritožba tožene stranke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v nasprotju z določilom 4. člena ZVVJTO, ki v 2. odstavku izrecno nalaga, kako se določi višina vračila, ni upoštevalo, da je povprečen znesek priključnine in prispevka SIS za območje Krajevne skupnosti znašal 526,00 EUR.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004233
ZPprCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZKP člen 234, 234/1. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
uporaba merilnika hitrosti - naprave za slikovno dokumentiranje - laserski merilnik hitrosti - sposobnost biti priča - policist kot priča
Obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje je predpisana le v primerih, če rezultata merjenja hitrosti ni mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila. Ker pa sta oba policista neposredno po ustavitvi izmerjeni rezultat obdolžencu tudi pokazala, čeprav je bilo obdolženčevo vozilo ustavljeno na drugem kraju in takoj, ko je bilo to objektivno mogoče (brez odlašanja) in tudi varno, je opravljena meritev hitrosti vožnje zakonita.
Za pričo v postopku o prekršku je lahko vabljena oseba, za katero je verjetno, da bi kakorkoli mogla kaj povedati o protipravnem ravnanju storilca in o drugih pomembnih okoliščinah. Nikakor ni prepovedano, da bi v zvezi s samo storitvijo prekrškov in okoliščinami, v katerih so bili v konkretnem primeru prekrški storjeni, zaslišani policisti kot uradne osebe, ki so bile v konkretnem primeru navzoče.
neupravičena obogatitev - odstop terjatev v zavarovanje - povezani družbi - pravni temelj - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je svoje terjatve do tretjih odstopila S. d.d. na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje, tožeča stranka pa se je kot kreditojemalec v zavarovanje pridobljenih sredstev kredita dogovorila o brezpogojnem odstopu vseh obstoječih in bodočih terjatev iz naslova prodaje, in sicer tudi od tistih družb iz skupine M. ki bodo od nje kasneje prevzele opravljanje katere od njenih dejavnosti. Obe ti pravni podlagi pa predstavljata pravni temelj. Zato ni mogoče govoriti o neupravičeni obogatitvi in v tem delu je bila (nasprotna) tožba tožene stranke nesklepčna.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 288, 288/1, 288/3. ZPVPJN člen 6, 6/2, 42.
litispendenca – identičnost sporov – subjektivna istovetnost – objektivna istovetnost – javni interes – postopek javnega naročanja – aktivna procesna legitimacija – procesni ugovor – poseben sklep
Dva spora sta identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh pravdah sta istovetna tožbena zahtevka).
Tožnica v obravnavanem sporu nastopa kot zagovornica javnega interesa, ki ni nujno identičen interesom subjektov, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo kot naročniki oziroma kasneje pogodbene stranke. Kot zagovornica javnega interesa ima samostojno aktivno procesno legitimacijo na podlagi 42. člena ZPVPJN in s toženkama ni v takem materialno pravnem razmerju, da bi odločitev v sporu, ki teče med toženkama, lahko neposredno vplivala na njen pravni položaj (kot npr. pri potencialnih enotnih sospornikih, pravnih naslednikih ipd.).
V skladu s 1. odstavkom 288. člena ZPP sodišče odloči ali bo procesne ugovore (tudi ugovor litispendence) obravnavalo ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo ugovor litsipendence obravnavalo ločeno od glavne stvari, ugotovilo, da ni utemeljen in o tem odločilo s posebnim sklepom. Glede na to, da je z obravnavo glavne stvari tudi počakalo do pravnomočnosti sklepa, je imelo za svoje postopanje podlago v 3. odstavku 288. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlago 5. člena ZLPP in sedmega odstavka 17. člena ZSKZ, kakršna izhaja iz izpodbijane sodbe. Gre za specialna predpisa, ki urejata vprašanje odškodnine za zemljišča, prenesena na tožečo stranko ali občine po določbi 5. člena ZLPP. Edina oblika odškodnine, do katere so bili prejšnji imetniki pravice uporabe upravičeni, je pobotanje z najemnino za ta zemljišča. Sklenitev zakupnih (najemnih) pogodb pa ni bila avtomatična, temveč je zakon upravičencem dajal zgolj opcijo, da sklenejo najemno pogodbo (po drugi strani pa tožeča stranka sklenitve zakupne pogodbe, če so bili izpolnjeni pogoji iz 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ, ni mogla odkloniti). Če bi torej tožena stranka že od začetka najemno pogodbo sklenila le za 11,04 % zemljišč, bi takrat imela pravico do pobota le s kupnino, ki jo je plačala za teh 11,04 % zemljišč. Nič drugače ne more biti, če pride med trajanjem najema do razveze pogodbe glede zemljišč.