URS člen 39, 60. ZASP člen 5, 5/2, 5/2-7, 46, 48, 48/1, 48/1-4, 168, 168/2, 168, /3.
javna objava videograma - nezakonita uporaba video posnetka - prosta uporaba avtorskega dela - pravica do obveščenosti - novica - vest - informacije javnega značaja - svoboda izražanja
Ravnanje tožene stranke, ko je po umiku videograma tožeče stranke brez soglasja tožeče stranke del tega objavila na svoji spletni strani, presega dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 48. člena ZASP. Na dan objave dela spornega videograma s strani tožene stranke je imela značaj vesti oziroma novice zgolj informacija o postopanju tožeče stranke v zvezi s preprečitvijo javne dostopnosti do spornega videoposnetka. Zato objave dela videoposnetka ni mogoče interpretirati kot sporočila javnosti o ravnanju tožeče stranke v tem smislu.
očitna pomota – pravica do izjave – glavna obravnava - pobot
Manjkajočih trditev z izvedbo dokazov ni dovoljeno nadomeščati, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo predlagane personalne dokaze in dokaz z vpogledom v spis Plg 1. Na pomanjkljivost trditvenega gradiva na tem mestu je na naroku za glavno obravnavo toženo stranko dovolj jasno opozorila že tožeča stranka, zato ni bilo nobene potrebe, da bi moralo tožečo stranko na to očitno pomanjkljivost posebej opozarjati tudi sodišče prve stopnje v okviru izvajanja materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.
V konkretnem primeru je šlo za specifično situacijo, ko je bila terjatev tožeče stranke sicer poravnana, vendar prisilno v okviru izvršilnega postopka in je bilo sodišče o tem obveščeno s strani banke, prav tako pa tudi s strani tožeče stranke. Razlog za umik je bila torej (prisilna) izpolnitev zahtevka in gre za situacijo, ko je bila tožba potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057309
ZPP člen 452, 452/4, 458.
naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije – komercialna sporočila – splošni pogoji – spor majhne vrednosti
Ker je tožeča stranka po določbah splošnih pogojev upravičena naročnikom zaračunavati storitve zunanjih ponudnikov, ki zaračunavajo komercialna sporočila, ter ker za vsebino, cene in druge pogoje uporabe teh storitev tožeča stranka ne odgovarja, ji je tožena stranka (naročnik), ki se je sama prijavila na prejem komercialnih storitev, dolžna plačati zneske, ki se nanašajo na plačilo komercialnih sporočil.
časovna veljavnost zakona - izrek sodbe - vsebina izreka sodbe - nerazumljiv izrek - izrek nasprotuje sam sebi - preizkus sodbe - dokazni postopek - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do zaslišanja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - obtožba upravičenega tožilca - kršitev kazenskega zakona - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - pravica do obrambe - prikriti preiskovalni ukrepi - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - pravica do komunikacijske zasebnosti - načelo materialne resnice - hišna preiskava - preiskovalna dejanja - kibernetska kriminaliteta - zavrnitev dokaznih predlogov - načelo proste presoje dokazov - stroški kazenskega postopka - krivda - denarna kazen - zaporna kazen - odmera kazni - dokazi, pridobljeni v tujini - zakonitost dokazov - sestavni del kazenskega spisa - odgovornost ponudnika storitev - pravna jamstva v kazenskem postopku - branje izpovedbe priče - preiskava elektronske naprave - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - vštevanje pripora v izrečeno kazen - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - izdelovanje ali pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje - pranje denarja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - velika premoženjska škoda - navidezni odkup - enakopravnost strank v postopku - načelo enakost
Sodišče, kadar obdolženčevo kaznivo ravnanje sega v časovno obdobje veljavnosti dveh kazenskih zakonov, vselej uporabi le en zakon za pravno opredelitev kaznivega dejanja in le po enem zakonu izreče kazensko sankcijo. Pri tem opravi na podlagi vseh kriterijev presojo, kateri zakon mora uporabiti.
- Okoliščina, da sodišče prve stopnje v izrek sodbe iz obtožnice ni prepisalo očitkov in podatkov v zvezi s kaznivimi ravnanji storilcev M.L., D.G., A.B. in F.C.R. ter J.J.B.R., temveč se je, očitno zaradi boljše preglednosti in koncentriranosti na izvršitvena ravnanja nudenja pomoči obdolženca slednjim, zgolj s poudarjenim tiskom na opise njihovih kaznivih dejanj v obtožnici in dejstva v zvezi z njimi sklicevalo, izreka ne dela nerazumljivega in iz tega razloga izrek tudi ne more biti sam s seboj v nasprotju.
- Uporabljena tehnična rešitev, ko se izrek sodbe v opisih kaznivih dejanj sklicuje na opis ravnanj soobdolžencev oziroma podatke v zvezi s storilci kaznivih dejanj v obtožnici, preizkusa sodbe ne onemogoča.
- Gre za dokaze, ki so bili v tujini pridobljeni neodvisno od naše države in zakonodaje, torej ne da bi za pridobivanje dokazov naša država zaprosila tujo državo, zaradi česar ni mogoče presojati zakonitosti zbiranja dokazov po naših predpisih. Kadar je dokaz zbran neodvisno od sodelovanja naše države, za potrebe tujega postopka (kot v obravnavanem primeru, kjer je bila v ZDA zoper obdolženega M.Š. prav tako vložena obtožnica), se presoja le, ali je bil dokaz pridobljen v skladu z našimi ustavnimi zahtevami.
- Tuje države za potrebe svojega postopka zbirajo dokaze skladno z njihovo zakonodajo, zato ni mogoče pričakovati, da bo zbiranje dokazov izvedeno povsem enako, kot je določeno v našem zakonu.
- Opisano ravnanje organov pregona v ZDA, namenjeno preprečitvi izvrševanja kaznivih dejanj in zagotavljanju varnosti ljudi in države, ne more kršiti pravice do zasebnosti, ker oglaševanje prodaje zlonamernega programa na spletnem forumu ne pomeni zasebne komunikacije. Sodišče prve stopnje je v svoji sodbi pravilno pojasnilo, da se ne more sklicevati na zasebnost komunikacije tisti, ki na javno dostopni spletni strani reklamira prodajo zlonamerne programske opreme in na spletu objavi svoj spletni naslov z namenom, da z nedoločenim številom kupcev po svetu vzpostavi stik in takšno opremo proda, pa se nato odkrije njegova identiteta.
- V sodbo sodišče ni dolžno prepisovati vsebine zakonskih določb, ki jih je uporabilo. Zakoni držav so javno objavljeni in dostopni (tudi na uradnih spletnih straneh držav), javni pa postanejo z razglasitvijo, tako tudi Zakonik Združenih držav Amerike.
- Sodišče v sodbi ni dolžno pojasnjevati, ali je citirani zakon veljal v času storitve kaznivega dejanja, saj je to očitno, sicer ne bi bil uporabljen.
- Sestavni del kazenskega spisa ni zakonodaja, ki jo sodišče uporabi, zakoni so javno objavljeni in s tem je z njimi seznanjena javnost, zato se nihče ne more sklicevati na to, da se ni mogel seznaniti z vsebino predpisa in da bi ga moralo sodišče v tiskani obliki (ob dostopnosti predpisov na svetovnem spletu) priložiti spisu. Glede zahteve obrambe po vključitvi izvedencev za tuje pravo v postopek pa se pritožbeno sodišče strinja s pojasnilom sodišča prve stopnje, da za to (tudi iz prej navedenega razloga) ni bilo nobene potrebe.
- Zakonitost zbiranja dokazov v tujini ne more biti presojana po predpisih naše države, kadar jih zbirajo organi tuje države za potrebe svojega postopka, in zato ni mogoče trditi, da so bili dokazi v tujini pridobljeni zakonito le, če glede tega, kdo je odredil zbiranje in ali so bili časovno omejeni, ustrezajo zahtevam iz naših predpisov.
- Tožilec tuje države ni presojal procesnih predpostavk po zakonodaji Republike Slovenije, temveč so bila preiskovana kazniva dejanja, ki so bila nato opredeljena po predpisih ZDA, zato zakonitost pridobivanja dokazov v tujini ne more biti odvisna od pri nas predpisane kazenske sankcije za kazniva dejanja. Dejstvo, da navedeno kaznivo dejanje pri nas ni kataloško kaznivo dejanje, ne pomeni, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito in jih zaradi tega v našem postopku ne bi bilo dovoljeno uporabiti.
- Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so za razjasnitev dejanskega stanja nepomembna, pa tudi ne za vsak predlagan dokaz posebej pojasnjevati, zakaj ga ni bilo potrebno izvesti oziroma zakaj za razjasnitev dejanskega stanja ni pomemben.
- Osvetljevanje okoliščin delovanja tujih agentov, kot je predlagala obramba, ni bilo potrebno in sodišče prve stopnje je predlagane dokaze utemeljeno zavrnilo ter s tem ni kršilo pravico obrambe do zaslišanja obremenilnih prič. Za takšno kršitev gre namreč takrat, ko se obsodilna sodba izključno ali v odločilni meri opira na njihove izjave. V obravnavani zadevi je priča J.C. pojasnil okoliščine, ki so jih ugotovili pri raziskavi spletnega kriminala, kdo in na kakšni pravni podlagi je v ZDA deloval z namenom preprečitve izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj, kaj je bilo ugotovljeno, preden je sam prevzel postopek raziskovanja v zadevi I., izpovedba navedene priče in zbrani podatki iz tajne operacije v ZDA pa niso edini dokazi, na podlagi katerih temelji sodba.
- Ne le, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v verodostojnost teh podatkov, ki jih potrjujejo drugi izvedeni dokazi (izpovedbe prič in soobdolžencev), za dokaze, ki izvirajo iz forenzične kopije trdega diska računalnika, tudi sicer ni mogoče trditi, da so nezakoniti zato, ker forenzična kopija ni bila narejena takoj po zasegu računalnika. Tudi če bi bili dokazi tako zbrani pri nas in bi se presojali po naših predpisih, dokazov ne bi bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ZKP določa, da sodišče svoje odločbe ne sme opreti na zapisnik o preiskavi in na tako pridobljene podatke, kadar je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odredbe sodišča ali v nasprotju z njo ali brez pisne privolitve iz drugega odstavka 219.a člena ZKP (enajsti odstavek 219.b člena ZKP), torej ne v primeru, ki ga navaja pritožba zagovornika.
- Po 8. členu ZEPT mora policija pridobiti odredbo sodišča takrat, ko gre za odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj, ne pa takrat, ko je bilo, kot v obravnavanem primeru, kaznivo dejanje že odkrito in že poteka preiskava izvršenega kaznivega dejanja. Takrat se, kot določa 8. člen ZEPT, uporabi področni zakon, to je ZKP in v obravnavanem primeru so policisti zakonito opravili poizvedbe pri ponudniku storitev na podlagi 148. člena ZKP, saj je bil pogoj, to je obstoj utemeljenega razloga za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, podan (prvi odstavek 148. člena ZKP).
- Pritožbeno sodišče glede ureditve tega področja v ZKP in ZEPT pojasnjuje, da daje tretji odstavek 149. člena ZKP policiji, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, pooblastilo, da od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Policija lahko torej sama pridobi te podatke od operaterja ne le v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, temveč tudi, če se kaznivo dejanje pripravlja (preventivno ravnanje policije). Kadar želi pridobiti podatke od ponudnika storitev, pa mora, kadar gre za odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj, dobiti odredbo sodišča (8. člen ZEPT), torej takrat, ko še niso podani razlogi za sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, medtem ko lahko (po 8. členu ZEPT) brez odredbe sodišča od ponudnika storitev zahteva podatke, če tako določa področni zakon. Kadar je bilo torej kaznivo dejanje že storjeno (podani razlogi za sum, da je bilo storjeno), kot v obravnavanem primeru, ravna policija po ZKP, zato odredbe sodišča za poizvedbo pri S. techu ni potrebovala.
- Tako Telekom Slovenije kot Telemach sta operaterja, od operaterja pa lahko policija zahteva te podatke na podlagi tretjega odstavka 149.b člena ZKP (tako v primeru, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, kot v primeru, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kot je že bilo obrazloženo).
- Elektronske naprave niso dokazi v kazenskem postopku, temveč so to podatki, ki iz njih izvirajo, dokazi pa so zaseženi takrat, ko so z elektronskih naprav prekopirani.
- Istovetna kopija celotnega nosilca podatkov je le prostor, v katerem so shranjeni vsi elektronski podatki iz trdega diska računalnika, tudi tisti, ki niso namenjeni za dokazovanje v kazenskem postopku in s kaznivimi dejanji niti niso povezani. Obdolžencu pa je bil pregled dokazov, torej tistih podatkov, ki se nanašajo na očitana kazniva dejanja, in ki so bili prenešeni iz istovetnih kopij na zgoščenke, ki so priložene spisu, omogočen.
- Ob zavrnitvi dokaznih predlogov v sodbi ni potrebno pojasnjevati za vsakega posebej, zakaj ne bi prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/1. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo sodne takse - negativni kapital - prenesena izguba - likvidnostno stanje - pravne osebe
3. odstavek 1. člena ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb ZPP v postopku glede plačila sodne takse, če se odloča o plačilu sodne takse za vodenje pravdnega postopka. V postopku, v katerem si zavezanec za plačilo sodne takse prizadeva za dosego olajšave (delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila) pri plačilu sodne takse, je zavezanec tisti, ki postavlja zahtevek v razmerju do Republike Slovenije. Vsebina zahtevka je olajšava pri plačilu sodne takse. Zavezanec torej v takšnem primeru nosi trditveno in dokazno breme.
Negativni kapital in prenesena izguba ne vplivata neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci. Kot merilo za oceno likvidnosti torej že v načelu nista primerna.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Pri določitvi vrednosti nedenarnih zahtevkov vrednost ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnine, ampak gre za oceno pravnega interesa tožeče stranke.
ZIZ člen 166, 166/2, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPUZSO člen 7, 39, 39, 39/1, 39/1-8. ZS člen 24, 24/1 114, 114/3, 113/4.
cenitev nepremičnin - pripombe na izvedensko mnenje - prekluzija - krajevna pristojnost - dovolitev izvršbe na nepremičnine - pristojnost za izvršbo - območje sodnega okraja
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil.
podjemna pogodba – izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja – učinki razvezane pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe
Pogodba, s katero se stranka zaveže neodplačno (brez pravice do plačila) opraviti določen posel, nima značilnosti podjemne pogodbe, zato zaključek sodišča o obstoju dveh podjemnih pogodb ni pravilen.
V skladu z določilom 1. odstavka 111. člena OZ sta stranki v primeru razveze pogodbe prosti svojih obveznosti. S prenehanjem pogodbe je pravna podlaga za pridobitev toženčeve koristi (plačila) tako odpadla, zato je utemeljen tožničin zahtevek na vračilo tožencu plačanega zneska za delo po podjemni pogodbi ter stroške upravne takse, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom mamil - regresni zahtevek zavarovalnice
Toženec je povzročil škodo na vozilu tožničinega zavarovanca z vožnjo pod vplivom mamil (THC), zato je izgubil svoje zavarovalne pravice. Tožničinemu regresnemu zahtevku bi se lahko uspešno uprl le, če bi dokazal, da THC ni bil vzrok za nezgodo, oziroma, da toženec za nastalo škodo ni kriv ali vsaj ne v celoti. Tega svojega dokaznega bremena toženec ni zmogel.
ZPP člen 5, 5/1, 11, 11/1, 115, 115/2, 258, 258/1.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje stranke – neupravičena odsotnost z naroka – sojenje v razumen roku
Stranka ima z namenom dokazovanja resničnost svojih trditev pravico biti zaslišana, vendar si mora za uresničitev te pravice tudi sama prizadevati, saj v nasprotnem, če tega prizadevanja (v razumno pričakovani meri) ne izkaže, daje sporočilo, da te svoje pravice ne želi izkoristiti. Poleg tega pravica stranke do izjave v postopku ni absolutna, omejena je namreč s pravico nasprotne stranke do sodnega varstva in do sojenja v razumnem roku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057290
SPZ člen 77, 77/2. ZNP člen 35, 35/1, 139.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica - dokončno urejena meja – stroški
Kaj naj bi bila to „dejanska“ meja, ki naj je sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo, pritožnik ne obrazloži. Za postopek sodne ureditve meje je pomembna le meja, ki jo zakon (torej pravo) šteje za takšno.
Primarni kriterij za ureditev meje v sodnem postopku je močnejša pravica. V katastrskem postopku dokončno urejena meja ni samostojen kriterij, ampak predstavlja zgolj okoliščino, ki v skladu z drugim odstavkom 77. člena SPZ vzpostavlja (izpodbojno) domnevo obstoja takšne močnejše pravice.
Meja, ki se je v konkretnem primeru urejala, je bila skupna. In če meje ni moč urediti v upravnem postopku, zakon (kot povsem enakovredno možnost) omogoča njeno ureditev v sodnem postopku. Okoliščina, da je predlagatelj zgolj uporabil to z zakonom podeljeno možnost (pravico), zato sama po sebi zanj ne more imeti nobenih neugodnih stroškovnih posledic (v smislu odmika od splošnega pravila za odločanje o teh stroških). Povsem enako velja za navajanje, da je pritožnica nosila stroške v upravnem postopku angažiranega geodeta.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082464
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 7, 214, 214/2.
relativna bistvena kršitev – prerekanje trditev – odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – poseg v pravico do zasebnosti
Ni treba, da obrazložena izjava stranke časovno sledi navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.
V teoriji in sodni praksi slovenskih sodišč in ESČP se je izoblikovalo stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Nasprotno pri mnenjih ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti, ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča sicer pravilno ugotovilo, da tožnik sodno takso zmore plačati, kar izhaja iz predložene izjave o premoženjskem stanju, vendar pa je o (obročnem) plačilu takse odločalo, ne da bi prej razveljavilo svoj predhodni sklep o taksni oprostitvi in je tako odločalo o že razsojeni stvari.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - delež oprostitve - predlog stranke - presoja sodišča - hipoteka na idealnem deležu - možnost unovčenja
V primeru, ko stranka zahteva oprostitev plačila sodne takse v celoti, lahko sodišče njenemu predlogu ugodi le delno po lastni presoji, upoštevaje vse relevantne okoliščine primera. O manj, kot stranka zahteva, je mogoče odločiti tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Idealni solastni deleži tožnice in njenega zakonca so obremenjeni s hipotekami, zaradi česar ne obstaja realna možnost za unovčenje tega premoženja za plačilo sodne takse.
odstop terjatve – pravno nasledstvo – prenehanje pravne osebe – izbris iz sodnega registra – zavrženje tožbe
Kadar med pravdo pride do odtujitve stvari (odstopa terjatve), o kateri teče pravda, in s tem do materialnopravnega nasledstva, je procesno nasledstvo možno zgolj, če v to privolita obe stranki.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delodajalca - neizbran kandidat - diskriminacija - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom te pogodbe. Tožnica je v postopku zatrjevala, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let (tako kot je bila sklenjena z nekaterimi njenimi sodelavci), zato je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat.
Tožnica se je najkasneje z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki seznanila z dejstvom, da tožena stranka z njo ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, oziroma da ji pogodba o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšana za nadaljnjih pet let. S tem dnem je bila seznanjena tudi z domnevno kršitvijo zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri. Ker je tožbo za plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi ji nastala zato, ker tožena stranka z njo ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vložila po izteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka iz člena 204/5 ZDR, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Sodišče je pri odločanju sicer vezano na odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, vendar ni nujno, da bi bilo s takšno odločbo funkcionalno zemljišče določeno že v celoti. V vsakem primeru posebej je namreč treba preučiti, kaj (oziroma o čem) je bilo z upravno odločbo že odločeno in na kaj je potemtakem sodišče vezano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je ob sklenitvi delovnega razmerja toženi stranki prikazal, kot da se bo na delo vozil iz oddaljenega kraja in ni povedal, da dejansko živi v kraju zaposlitve. Opustitev obvestila delodajalca o dejstvu, da delavec dejansko prebiva na drugem naslovu, kot je tisti, za katerega prejema povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZIZ člen 44, 44/3, 61, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b.
izvršba na podlagi verodostojne listine – kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete izvršilne postopke – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz 1. odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku, zato uporaba 1. odstavka 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev.