postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti – pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti
Za uvedbo postopka zadošča, da sodišče zve za okoliščine, ki kažejo na to, da bi bilo iz razlogov po 44. členu ZNP nasprotnemu udeležencu treba omejiti ali odvzeti poslovno sposobnost. Take okoliščine pa izhajajo iz pobude Upravnega sodišča RS, ki jih je prvostopenjsko sodišče povzelo v 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dejstvo je, da je nasprotni udeleženec od leta 2009 dalje vložil že 548 tožb v upravnem sporu in 726 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer so njegove vloge identične ne glede na stanje in vsebino zadeve.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev – prenos krajevne pristojnosti – običajni kolegialni odnosi – prekinitev pritožbenega postopka – presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja – dolžnost sodišča, da se opredeli do pripomb obrambe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja – pravna opredelitev – pomoč – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena - premoženjska korist – razveljavitev sodbe – predlog, da se glavna obravnava opravi pred popolnoma spremenjenim senatom
Sodišča so v skladu 125. členom Ustave vezana le na ustavo in zakon, kar pomeni, da predpisov izvršilne veje oblasti (kar Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin nedvomno je) pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v neskladju z zakonom oziroma ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih izloči nezakonite ali protiustavne „podzakonske predpise“ (t.i. exceptio illegalis).
Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe v točki 1, so očitki in opis obravnavanega kaznivega dejanja širši, vendar to nujno ne pomeni, da obravnavano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, če vsi očitki vsebovani v opisu niso podani (ali v obravnavanem obdobju niso bili protipravni) oziroma dokazani. Očitki, ki se v opisu nahajajo v izreku izpodbijane sodbe in se nanašajo na ravnanje v nasprotju z določbami 80. člena do 80.j člena tedaj veljavnega Zakona o javnih financah predstavljajo (le) prekršek, ali so ti utemeljeni pa je pomembno predvsem z vidika dokaznega ocenjevanja (naklepne) kršitve obveznosti dobrega poslovanja ter subjektivne strani obravnavanega kaznivega dejanja. Enako velja glede kritike pritožnikov, obtoženčevih zagovornikov, ki v obtožbi „pogrešajo“ očitek o udeležbi prejemnika protipravne premoženjske koristi pri obravnavanem kaznivem dejanju. Pritožniki imajo sicer prav, da se upira zaključek, da storilec (ki ga na prejemnika koristi ne vežejo upoštevne okoliščine) ravna z namenom prejemniku koristi pridobiti veliko premoženjsko korist, ne da bi ta bil pri tem udeležen v kazenskopravnem smislu.
V obravnavanem primeru se obtoženemu B.P. očita, da je družbi S. pridobil premoženjsko korist in mu je šlo za to da ji pridobi tako korist. Glede na navedeno ima obramba prav, da je pravilna pravna opredelitev kaznivega dejanja opisanega v 1. točki izreka, opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, dejanj opisanih v točki 2 in 3 izreka pa opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, v zvezi s 27. členom KZ.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je Uredba določila dodatne pogoje, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe v primeru prodaje stavbnega zemljišča skladno s prostorsko izvedenim aktom občine. Za to pa ni imela podlage v 80.h členu ZJF. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-84/09 z dne 9.7.2002, ko je presojalo ustavnost in zakonitost sicer druge določbe iste Uredbe (1. in 2. alineje drugega odstavka 29. člena), vendar pa skladnost te z istim 80 h. členom ZJF, ugotovilo, da je izvršilna klavzula, ki je vsebovana v 80 h členu ZJF, povsem natančno in pomensko zaprta, saj zelo natančno določa, kdaj je mogoče opraviti prodajo oziroma oddajo premoženja neposredno s pogodbo, poleg taksativno naštetih primerov v četrtem odstavku 80.f člena ZJF. Ker ZJF sam določa primere, ko je dovoljeno predmet prodati ali oddati z neposredno pogodbo, je Uredba v 3. točki prvega odstavka 52. člena presegla zakonski okvir, saj niti v četrtem odstavku 80.f člena ZJF, niti v 80.h členu ZJF, niti v drugih zakonskih določilih ni bilo podlage za ureditev dodatnih primerov in pogojev, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – deklaratorni vpis v sodni register
Registrski sklep, s katerim je bil opravljen vpis izbrisa toženca kot družbenika pri tožeči stranki, je zgolj deklaratorne narave in ima zgolj publicitetni učinek, tj. učinek v razmerju do tretjih. Takšen sklep pa ne oblikuje nobene določne pravice ali pravnega razmerja. Vpis v sodni register ima namreč konstitutivni učinek, torej učinek, ko bi z vpisom nastalo ali prenehalo neko korporacijsko razmerje, le takrat, ko to zakon posebej določa. Za vpis izstopa družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pa registrski sklep takšnih učinkov nima, ker tega zakon ni določil.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Pri določitvi vrednosti nedenarnih zahtevkov vrednost ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnine, ampak gre za oceno pravnega interesa tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0022451
OZ člen 6, 6/2, 950, 950/1, 950/4.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kasko - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje
Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnica sicer storila vse
dogovorjene
ukrepe, ki so bili predpisani v zadnjem odstavku 3. člena Aneksa 1/2010, saj je predložila potrebne podatke za identifikacijo sozavarovanih oseb, vendar pa v času izdaje vozil ni storila
vseh drugih ukrepov, ki so bili
potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023197
KZ-1 člen 7, 7/1, 29, 29/1, 70, 70b, 135, 135/1. ZKP člen 491, 492, 492/3, 493.
obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti – neprištevnost – grožnja – ogrožanje varnosti – varnostni ukrep – izrekanje varnostnih ukrepov – načelo sorazmernosti in subsidiarnosti
Sodišče prve stopnje je pri izrekanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po načelu sorazmernosti upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera je na podlagi mnenja izvedenca utemeljeno sklepalo, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo varnostnega ukrepa.
Izvedenec je potrdil, da zadošča obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, ki pa je nujno, ker se obdolžencu bolezenska psihotična simptomatika stopnjuje in v posledici opuščanja zdravljenja z zdravili prihaja do heteroagresivnih dejanj, s katerimi ogroža osebe v svojem okolju in brez zdravljenja obstaja nenehna nevarnost, da bi prišlo do hujših kaznivih dejanj.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Za ugotovitev tega prikrajšanja bi bilo potrebno najprej pridobiti in vpogledati v odločbo ZPIZ o upokojitvi tožnika in nato ugotoviti, ali bi obdobje po škodnem dogodku sploh prišlo v poštev za izračun pokojnine in potem izračunati morebitno novo - višjo pokojnino ter šele nato eventuelno razliko oziroma prikrajšanje tožnika pri pokojnini.
Pogoja za prisojo denarne rente sta dva: delna ali nepopolna zmožnost za delo ter premoženjsko prikrajšanje.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – pravnomočna zavrnitev predloga – pravni interes za ponovno izvedbo postopka osebnega stečaja – namen izvedbe postopka osebnega stečaja
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami. V okviru začetega postopka osebnega stečaja pa je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka za odpust obveznosti ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo torej že pravnomočno odločeno, dolžnica pa je zapravila zakonsko možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
Ker pritožnica ni izpodbijala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se pretežni del njenih obveznosti nanaša na terjatve, glede katerih je sodišče že v postopku St 1507/2010 zavrnilo njen predlog za odpust obveznosti in da nima nobenega premoženja, pritožnica ne bo mogla doseči zgoraj opisanega namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti). To pa pomeni, da nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja.
Ker so preživninske zmožnosti toženca precej večje od preživninskih zmožnosti tožničine matere, pri kateri tožnica tudi živi, je sodišče prve stopnje neutemeljeno razporedilo preživninsko breme med preživninska zavezanca tako, da je toženec dolžan kriti 60% tožničinih potreb, tožničina mati pa 40%.
OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076260
OZ člen 178.
standard povprečnega bralca – kodeks novinarske etike – standard svobode izražanja – dobra vera – presoja višine odškodnine – objava sodbe – odstranitev prispevka – javna razprava
Dopustnost posega je treba presojati z vidika interesa javnosti po sporni objavi le v primeru, če bi se pokazalo, da so navedbe o tožničini vlogi v zvezi z objavo neverodostojnih informacij resnične oziroma da je novinar imel utemeljen razlog verjeti v resničnost teh trditev. Če pa je trditev o tožničini vlogi v zvezi z objavo zatrjevanih informacij o nekdanjem predsedniku države neresnična oziroma novinar ni mogel biti v dobri veri glede resničnosti navedenega, pa poseg ne more biti dopusten, četudi je bodisi vloga novinarjev v tistih časih bodisi življenje nekdanjega predsednika države tema, ki je lahko predmet javne razprave in zanimanja javnosti.
Objava žaljivih neresničnih trditev ni varovana s svobodo izražanja.
Novinar je tako po kodeksu novinarske etike kot po standardih svobode izražanja, oblikovanih v presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, zavezan sporočanju v dobri veri in na podlagi ugotovljenih dejstev.
Če upnik isti znesek denarja najprej terja na podlagi menice, potem pa na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe, gre za spremembo tožbe, če ne trdi, da bi smel [...] menico izpolniti tako, da bi vanjo vnesel tudi višino morebitne poslovne škode, nastale v posledici lizingojemalčeve kršitve pogodbe. Ne drži, da pri nepopolni tožbi nikoli ne more priti do njene spremembe.
Tožena stranka je v obravnavani pravdi uveljavljala ugovor zaradi pobota, uveljavljala je pravdno oziroma procesno pobotanje, saj je trdila, da ima zoper tožečo stranko nasprotno terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot s terjatvijo tožeče stranke. Ker je svoj zahtevek uveljavljala šele v pravdi s pobotnim ugovorom, je tako njena terjatev v času odločanja še obstojala in je sodišče prve stopnje zaradi njenega pobotnega ugovora moralo ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke, kakor tudi obstoj terjatve tožene stranke in ju pobotati. Po stališču pravne doktrine pa nastopi pravdno pobotanje z učinkom ex nunc - torej terjatvi prenehata šele, ko ju sodišče pobota.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu (iz tožbenih navedb izhaja, da naj bi tožnico direktor ignoriral in se izogibal sestankov z njo,...) ni bilo. Zato tožničin odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 121, 128. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje sodnih pisanj - sporočilo o prispelem pismu - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - roki - iztek roka za dvig pisanja na dela prost dan - začetek teka roka za pritožbo - odločanje o pritožbi - zavrženje pritožbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - načelno pravno mnenje
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na Občni seji dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva. Navedeno pomeni, da se pri vročitvi s fikcijo (ko naslovnik sodnega pisanja dejansko ne prevzame) rok izteče z zadnjim dnem ne glede na to, ali pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan. Pritožba, vložena dne 12. 1. 2015, je zato prepozna
Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih premoženjskih in socialnih razmer, ko je sprejelo odločitev, da se plačilo sodne takse le odloži in ne tudi zmanjša. Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člane ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka, kar je podlaga ne le za odložitev obveznosti plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da tožnica prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, kar je časovno omejen prejemek in bo s časom ugasnil. Zaradi navedenega so ob pogojih za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje podani tudi pogoji za njeno znižanje.
odškodnina - solidarna odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del
Kolikor bi solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del zamejila le na neposredni pogodbeni stranki, tedaj bi ne bilo potrebno uporabljati pojma izvajalec del, ki ni vselej in nujno le podjemnik, torej pogodbena stranka. Določbo o solidarni odgovornosti je namreč potrebno razumeti tako, da določa solidarno odgovornost naročitelja del, če je izvajalec del odgovoren za nastalo škodo, pri tem pa je pravno odločilno, da je ta izvajalec deloval v okviru naročila naročitelja del, ne pa nujno v neposrednem pogodbenem razmerju z naročiteljem del.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - delež oprostitve - predlog stranke - presoja sodišča - hipoteka na idealnem deležu - možnost unovčenja
V primeru, ko stranka zahteva oprostitev plačila sodne takse v celoti, lahko sodišče njenemu predlogu ugodi le delno po lastni presoji, upoštevaje vse relevantne okoliščine primera. O manj, kot stranka zahteva, je mogoče odločiti tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Idealni solastni deleži tožnice in njenega zakonca so obremenjeni s hipotekami, zaradi česar ne obstaja realna možnost za unovčenje tega premoženja za plačilo sodne takse.
Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča sicer pravilno ugotovilo, da tožnik sodno takso zmore plačati, kar izhaja iz predložene izjave o premoženjskem stanju, vendar pa je o (obročnem) plačilu takse odločalo, ne da bi prej razveljavilo svoj predhodni sklep o taksni oprostitvi in je tako odločalo o že razsojeni stvari.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje odvetnika - pravica do poštenega sojenja - postopek odločanja o razžalitvi sodišča - pravica do nepristranskega sodišča - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - način ugotavljanja nepristranskosti - subjektivni način - objektivni način
Odvetnik bi lahko branil interese svoje stranke z vljudnim izražanjem in brez žalitev. Sodna odločitev je lahko vedno kritizirana na način, ki ne vključuje napada na ugled sodstva ali osebnega napada na posameznega sodnika.