ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 11/5, 12, 12/1. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse – odlog plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - zavezanec za plačilo sodne takse - negativni kapital - prenesena izguba - likvidnostno stanje - pravne osebe
3. odstavek 1. člena ZST-1 odkazuje na smiselno uporabo določb ZPP v postopku glede plačila sodne takse, če se odloča o plačilu sodne takse za vodenje pravdnega postopka. V postopku, v katerem si zavezanec za plačilo sodne takse prizadeva za dosego olajšave (delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila) pri plačilu sodne takse, je zavezanec tisti, ki postavlja zahtevek v razmerju do Republike Slovenije. Vsebina zahtevka je olajšava pri plačilu sodne takse. Zavezanec torej v takšnem primeru nosi trditveno in dokazno breme.
Negativni kapital in prenesena izguba ne vplivata neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci. Kot merilo za oceno likvidnosti torej že v načelu nista primerna.
sodni izvedenec – izvedensko mnenje – pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi 1. odstavka 249. člena ZPP. Iz navedene določbe izhaja, da pridobi izvedenec pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke postopka z mnenjem strinjajo.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji – obračun sodne takse
Tabela predpisanih taks v prilogi 1 Taksne tarife Zakona o sodnih taksa v smislu tar. št. 1111 povsem nedvoumno predpisuje osnovo s količnikom 1,0 za obračun sodne takse po stopničastem principu, kar pomeni, da je sodna taksa za posamezne intervale vrednosti spornega predmeta predpisana v enakem znesku.
postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti – pogoji za uvedbo postopka za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti
Za uvedbo postopka zadošča, da sodišče zve za okoliščine, ki kažejo na to, da bi bilo iz razlogov po 44. členu ZNP nasprotnemu udeležencu treba omejiti ali odvzeti poslovno sposobnost. Take okoliščine pa izhajajo iz pobude Upravnega sodišča RS, ki jih je prvostopenjsko sodišče povzelo v 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dejstvo je, da je nasprotni udeleženec od leta 2009 dalje vložil že 548 tožb v upravnem sporu in 726 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer so njegove vloge identične ne glede na stanje in vsebino zadeve.
Po stališču sodne prakse, tudi tiste po letu 2008 (sklep VSL II Cp 2520/2013 z dne 2. 10. 2013, sklep VSL I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep VSL I Cpg 1006/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep VSL I Cp 1946/2012 z dne 9. 7. 2012), ni dvoma, da mora upnik v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanja denarne terjatve zatrjevati (in izkazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice - do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. V tem kontekstu niso (nujno) mišljena samo aktivna ravnanja dolžnika, saj (načeloma) tudi opustitve lahko vplivajo na njegov premoženjski položaj in pripeljejo do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena.
vloga ministra v vladi – poroštvena pogodba – poroštvo RS – pooblastila ministra – odškodninska odgovornost države – neupravičena obogatitev
Jasno je, da minister, brez sklepa vlade ustne pogodbe z direktorjem tožeče stranke, ki bi v naprej zavezovala RS, ne bi mogel skleniti. Funkcija ministra namreč v primerjavi s pooblastilom po zaposlitvi, ne pomeni, da ima minister pooblastila o sklepanju obligacijsko pravnih zavez (pogodb v gospodarskem prometu) enako, kot to velja za osebe, ki v gospodarski družbi ali kot samostojni podjetniki posamezniki, opravljajo delo, s katerim je zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb.
Za obstoj odškodninske odgovornosti RS po 26. členu Ustave, bi morala tožeča stranka zatrjevati vse elemente odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih civilnega prava. Pravico do povračila škode bi imela tožeča stranka pod predpostavko, da bi ji nastala v zvezi z opravljanjem službe ministra škoda, ki bi bila povzročena z njegovim protipravnim ravnanjem pri opravljanju svoje službe.
ugovor zastaranja - zastaranje terjatve upravnika - poslovni prostor - neupravičena obogatitev - verzija - gospodarska pogodba - pasivna legitimacija - najemnik poslovnega prostora
Za zastaranje terjatev tožeče stranke, ki je upravnik poslovne stavbe, ni mogoče uporabiti enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 220. ZDR-1 člen 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari - neprištevnost - sodna razveza - sprememba predpisa
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji člena 111/1 ZDR, je nezakonita zato, ker tožnik v času spornega ravnanja (tožnik je v pisarni vodje obrata pričel z razbijanjem in uničevanjem pohištva, računalnika, televizorja, stenskih slik in ostalega inventarja, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari), zaradi zdravstvenih razlogov (osebnostna motenost s paranoidnimi in shizoidnimi potezami, spornega dne pa je prišlo tudi do kratkotrajne akutne psihotične motnje - reaktivne psihoze), ni bil prišteven.
Pri odločanju o sodni razvezi nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi se uporabljajo določbe zakona, ki je veljal v času odločanja o sodni razvezi (ZDR-1).
Tožnik je pripravljalno vlogo z dne 11. 3. 2013 poslal sodišču dovolj zgodaj, da jo je bilo mogoče pred narokom vročiti nasprotni stranki. Ker je pripravljalna vloga kratka in po vsebini ni zelo zahtevna, pa bi bilo možno nanjo odgovoriti tudi na naroku dne 20. 3. 2013 ali vsaj do naslednjega naroka, ki je bil preložen iz drugih razlogov in se je vršil dne 22. 5. 2013 (naslednji pa 10. 7. 2013), iz česar je mogoče sklepati, da dopustitev vloge ne bi zavlekla spora. Zato je sodišče prve stopnje s sprejemom sklepa, da ne bo sprejelo nobene pisne pripravljalne vloge, zlasti pa s tem, da sporne pisne vloge tožnika ni upoštevalo, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni pravilno uporabilo določbe 4. in 5. odstavka 286. a člena ZPP.
Po določbi 2. odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da so dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v svojih obsežnih pripravljalnih vlogah, s strani tožene stranke neprerekana oziroma priznana. Iz poteka celotnega postopka, odgovora na tožbo, pripravljalne vloge in navedb tožene stranke na narokih za glavno obravnavo, izhaja, da je tožena stranka bodisi izrecno bodisi konkludentno oporekala zlasti tožnikovim trditvam o šikani, diskriminaciji in mobingu oziroma o razlogih za podano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede dejstev, o katerih se tožena stranka ni izrecno izjavljala, pa je mogoče ugotoviti, da namen zanikanja teh dejstev izhaja iz njenih siceršnjih navedb, zato jih ni mogoče šteti za priznana.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076934
SPZ člen 77, 77/2. ZPP člen 8.
sodni postopek za ureditev meje - močnejša pravica – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene
Zaključka o uživanju spornega prostora s strani nasprotnih udeležencev, pritožba ne uspe izpodbiti z neopredeljenim sklicevanje na posamezne dele izpovedb prič. Poleg tega, da so bile zaslišane še druge priče, katerih izpovedbe ne omenjata, je bolj pomembno, da takšno izpostavljanje zgolj določenih fragmentov posamezne izpovedbe (ne oziraje se na njeno celoto) samo po sebi ni prepričljivo. Poleg tega pritožnika niti ne pojasnita, kakšen vpliv naj bi deli izpovedb, na katere se sklicujeta, imeli na vprašanje pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve.
podjemna pogodba – izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja – učinki razvezane pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe
Pogodba, s katero se stranka zaveže neodplačno (brez pravice do plačila) opraviti določen posel, nima značilnosti podjemne pogodbe, zato zaključek sodišča o obstoju dveh podjemnih pogodb ni pravilen.
V skladu z določilom 1. odstavka 111. člena OZ sta stranki v primeru razveze pogodbe prosti svojih obveznosti. S prenehanjem pogodbe je pravna podlaga za pridobitev toženčeve koristi (plačila) tako odpadla, zato je utemeljen tožničin zahtevek na vračilo tožencu plačanega zneska za delo po podjemni pogodbi ter stroške upravne takse, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožniku (ravnatelju) je tožena stranka vročila sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi 188. člena ZUJF, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 1. odstavka 36. člena v povezavi z določbami ZPIZ. Rok iz ZUJF ni prekluzivni rok, da bi lahko delodajalec izgubil pravico podati sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato izdaja sklepa po določilih 188. člena ZUJF po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – dobroverna posest
Predlagatelja glede spornega dela mejnega prostora ne moreta biti v dobroverni posesti, saj jima ga prodajalka ob nakupu ni pokazala, prav tako pa takšna oblika parcele ob nakupu ni izhajala iz podatkov katastra.
zavrženje tožbe - sodna poravnava - razveljavitev - izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka - pooblaščenec - pooblastilo - novo pooblastilo
Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva (to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave).
V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo, na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu), pooblaščencu dano dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
plačilo razlike plače - plača - obveznost plačila - plačilo za delo - vojska
Pripadnika stalne sestave se lahko razporedi na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva enak ali eno stopnjo višji čin, kot je njegov osebni čin (drugi odstavek 98.a člena ZObr). Tožnikov osebni čin je nadporočnik, zato ni nedopustno, da ga je tožena stranka z izpodbijano odločbo razporedila na formacijsko dolžnost častnika, ki se opravlja v nazivu nadporočnika, kar je tudi tožnikov osebni čin.
Tožniku je bila plača za sporno obdobje obračunana v skladu z odločbo, s katero mu je bila določena plača za formacijsko dolžnost, na katero je bil razporejen in ki jo je tudi dejansko opravljal. Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela na drugi formacijski dolžnosti, kot pa je bil nanjo razporejen, zato tožnikov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057294
ZPVAS člen 10. ZDen člen 16, 16/3, 32.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - zahtevek za plačilo odškodnine v denarju – zahtevek za plačilo odškodnine v obveznicah – plačilo odškodnine kot oblika denacionalizacije – splošna pravila odškodninskega prava
ZPVAS je denacionalizacijski postopek, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezanca upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. ZPVAS je namreč vsebinsko denacionalizacijski predpis. Pri odločanju o določitvi odškodnine po 10. členu ZPVAS tako ne gre za klasični odškodninski spor, v katerem bi sodišče ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti. Odškodnino po denacionalizacijskih predpisih pa je dolžan in to v obliki obveznic izplačati Slovenski državni holding – torej tožena stranka.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delodajalca - neizbran kandidat - diskriminacija - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom te pogodbe. Tožnica je v postopku zatrjevala, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let (tako kot je bila sklenjena z nekaterimi njenimi sodelavci), zato je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat.
Tožnica se je najkasneje z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki seznanila z dejstvom, da tožena stranka z njo ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, oziroma da ji pogodba o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšana za nadaljnjih pet let. S tem dnem je bila seznanjena tudi z domnevno kršitvijo zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri. Ker je tožbo za plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi ji nastala zato, ker tožena stranka z njo ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vložila po izteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka iz člena 204/5 ZDR, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Sodišče je pri odločanju sicer vezano na odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, vendar ni nujno, da bi bilo s takšno odločbo funkcionalno zemljišče določeno že v celoti. V vsakem primeru posebej je namreč treba preučiti, kaj (oziroma o čem) je bilo z upravno odločbo že odločeno in na kaj je potemtakem sodišče vezano.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6.
pravica do popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlog
Ker en odstavek popravka (od štirih) predstavlja le tožničino razumevanje spornega članka, v četrtem odstavku pa niso navedena dejstva, ki bi zanikala ali bistveno dopolnjevala navedbe v spornem članku, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je podan odklonitveni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 31. člena ZMed.