Pred prekrškovnim organom sta storilčeva mati in storilčeva teta kot priči bili poučeni v skladu z določbami člena 185 ZUP, kar bi zadoščalo v hitrem postopku o prekršku. V predmetnem postopku je sodišče dopolnjevalo izveden dokazni postopek, zato je v skladu z določbo drugega odstavka člena 236 ZKP poučilo obdolženčevo mater, ki pa je izrecno izjavila, da v tem postopku ne bo pričala. V hitrem postopku o prekršku pa ta priča, ko je podala izjavo policistom, pred izdajo plačilnega naloga ni bila izrecno poučena o pravici, ki jo ima kot privilegirana priča. Zato je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko take izjave ni upoštevalo. To bi lahko storilo le v primeru, če bi bila ta priča izrecno opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - dvoletno obdobje - nasprotje med izrekom sklepa in razlogi
Odločilno dejstvo, ki nudi podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je, da storilec kot voznik v času dveh let doseže oziroma preseže 18 kazenskih točk (kar je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa).
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, je potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058683
OZ člen 395, 395/1, 395/2. ZGD-1 člen 3, 3/4, 414. ZGJS člen 24. ZIZ člen 15, 62, 62/1, 62/2, 62/5. ZOdvT tarifna številka 6007. ZPP člen 195, 196. ZZ člen 54, 54/2, 55.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - delni ugovor - solidarna odgovornost - nerazdelna obveznost - enotno sosporništvo - navadno sosporništvo - sosporniki - učinek procesnih dejanj - javni gospodarski zavod - postopek redne likvidacije - redna likvidacija - vpliv postopka redne likvidacije na izvršilni postopek
Tako v teoriji kot v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki.
Dejstvo, da se je nad dolžnikom začel postopek redne likvidacije, ne predstavlja okoliščine, ki bi kakorkoli vplivala na potek izvršilnega postopka (v smislu prekinitve ali ustavitve postopka).
pravdni stroški – zmotno ravnanje sodišča – napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno ravnanje sodišča, kot na primer napotitev na pravdo napačne stranke oziroma nesmotrno postopanje v postopku, je potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.
6. odst. 623. člena ZGD-1 določa, da z delitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (v zvezi s tem premoženjem), katerih subjekt je bila prenosna družba. Iz navedenega zakonskega besedila na prvi pogled izhaja, da vse pravice in obveznosti, ki jih ima prenosna družba, preidejo brez izjeme na novo družbo. Vendar to ne drži prav v vseh primerih. Obstajajo namreč nekatera področja (npr. upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti.
Uveljavljanje gospodarske krize kot spremenjene okoliščine je lahko uspešno le v primeru, da je zahtevek podprt z dejstvi in dokazi, pri katerih bi morala tožnica razkriti in obrazložiti: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. kako se je doslej odzvala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, zunanje, 3. kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj tožnice, 4. kako je ocenjevala tveganje, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti in kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053462
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/3, 122/4. ZPP člen 226, 226/1.
vstop novega upnika - prehod terjatve - sklep o poznejši prednostni razdelitvi - dolžnost predložitve listine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Opozoriti je treba na določbo 122. člena ZFPPIPP o spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki predpisuje vsebino objav in brezplačno dostopnost, pri čemer je v 4. odstavku celo predpisano, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz 1. odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Zato je po mnenju višjega sodišča treba razlagati določbe o dokazovanju prehoda terjatve na upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odstavek 24. člena ZIZ) glede dolžnosti predložitve listine, na katero se sklicuje (1. odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v povezavi s pravili ZFPPIPP o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083555
SZ-1 94. ZIZ 40.
najemna pogodba - plačilo najemnine - postopek vložitve predloga za izvršbo pri centralnem oddelku za verodostojno listino
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala zaračunanih najemnin, po pogodbi pa se je zavezala, je pravilna odločitev, da mora plačati zapadle in ne zastarane najemnine.
predhodna odredba – ugovorni postopek – razširitev zavarovanja z novim sredstvom zavarovanja – nizka vrednost nepremičnin – poplačilo upnikove terjatve
V času izdaje sklepa o predhodni odredbi tožena stranka ni izkazala za verjetno, da bi bila vtoževana terjatev že plačana oziroma dovolj zavarovana.
opravičljiv razlog za izostanek na razgovoru - nadomestitev plačila globe - opravljanje splošno koristnega dela - umik predloga za nadomestitev plačila globe
Storilka v pritožbi ne oporeka dejstvu, da ji je bilo vabilo Centra za socialno delo Maribor na razgovor vročeno, navaja pa, da ji je bivši fant med drugim uničil tudi vabilo na razgovor, tako, da ni vedela kdaj bi se morala razgovora udeležiti. Razloga za izostanek, ki ga pritožnica navaja v pritožbi, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za izostanek na razgovor na vabilo Centra za socialno delo Maribor v zvezi z opravljanjem splošno koristnega dela, poleg tega pa gre za povsem pavšalno navajanje pritožnice, ki ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Iz kopije vabila centra za socialno delo, ki je sestavni del spisovnega gradiva, je prav tako razvidno, da je bila storilka v vabilu opozorjena na posledice neopravičenega izostanka, to je, da neopravičen izostanek v skladu s četrtim odstavkom 202.c člena ZP-1 šteje za umik predloga za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
ZDR člen 42, 126, 130. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije člen 40.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dodatek za delo v popoldanski izmeni - dnevnice za službene poti
Tožena stranka tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače oziroma mu je izplačala manj, kot mu je dejansko pripadalo, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082906
ZIZ 272. OZ člen 134. ZPP člen184, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 34, 35, 39.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – žaljiva izjava – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen – sprememba tožbe – poprava zahtevka – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča ne pride v poštev, če na okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi se izvajalo, opozori že nasprotna stranka.
Pri presoji, ali gre za žaljivo izjavo, je potrebno upoštevati okoliščine in način, v katerih je bila izrečena. Kot poseg v človekovo zasebnost je treba razumeti tudi tista ravnanja, ki pri posamezniku vzbujajo psihološko neugodje, občutek tesnobe ali strah.
Zgolj nadomestitev datuma izreka žaljive izjave z njenim besedilom v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
predhodni stečajni postopek - začasna odredba – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Že iz samega pritožbenega stališča, da iz podatkov, ki so jih pritožniki navajali v utemeljitev nevarnosti uveljavitve terjatev (vseh) upnikov, ki kažejo bodisi na obseg dolžnikovega poslovanja s povezanimi osebami preko poslovno potrebnega bodisi na sklepanje poslov po cenah, ki ne ustrezajo običajnim cenam za storitve, kakršne dolžnik naroča pri povezanih družbah, izhaja zgolj ugibanje pritožnikov o razlogih za višje dolžnikove investicije od predvidenih v SNFP. Pri tem ne gre prezreti, da dolžnik posluje kot normalno delujoča družba z obveznostjo poplačila upnikov skladno s pogoji prisilne poravnave in da se poslovno okolje, v katerem dolžnik posluje, stalno spreminja, vsled česar je treba poslovanje družbe prilagajati razmeram na trgu. Zato po presoji pritožbenega sodišča zgolj povečan obseg investicij ob hkratnem manjšem pozitivnem denarnem toku od predvidenih v SNFP, še ne utemeljuje zaključka, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, zaradi česar naj bi bilo ogroženo poplačilo njegovih upnikov (tudi upnikov iz sklenjene prisilne poravnave). Za tako sklepanje bi pritožniki morali postreči z več podatki, ne zgolj s podatki o planiranem (po SNFP) in dejansko realiziranem obsegu denarnega toka in investiranja dolžnika.
ravnanje z odpadki – odvoz odpadkov – plačilo komunalnih storitev – roki – dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba
Sporna obveznost plačila odvoza odpadkov ima vsebinsko podlago v določbah ZGJS in Zakona o varstvu okolja. Za stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, ugovor toženca, da je uporabljal le vreče, tako ni utemeljen. Toženec se je samovoljno odločil, da bo odpadke shranjeval na svoj način. Toženec pa tudi ni izkazal nobenega drugega razloga, zaradi katerega računov ne bi bil dolžan plačati, sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeči stranki dolguje vtoževano glavnico.
Za ponovitveno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ne zahteva repriza obravnavanega dogodka, ampak zadostuje ponovitev, ki jo je mogoče s tem dogodkom po vrsti primerjati in ne glede na udeležence, ki bi po razpletu utegnili biti oškodovani.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo delno pripoznala tožbeni zahtevek, utemeljeno naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožnice. Svojo odločitev je oprlo na določbo 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Umaknjeni del tožbe predstavlja sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka glede na vrednost spornega predmeta, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja infrastrukture – odškodnina za razlaščeno zemljišče – nezazidano stavbno zemljišče – status razlaščenih nepremičnin - prostorski plan – lokacijski načrt
Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.