zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 235, 236, 237, 237a.
razmerje med stečajnim postopkom in postopkom poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – odložitev odločanja o stečaju
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - dvoletno obdobje - nasprotje med izrekom sklepa in razlogi
Odločilno dejstvo, ki nudi podlago za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je, da storilec kot voznik v času dveh let doseže oziroma preseže 18 kazenskih točk (kar je navedeno v izreku izpodbijanega sklepa).
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino (440,00 EUR), regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za uporabo poslovnega prostora ne plačuje, tožnici ni mogoče šteti v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Zato je pritožbeno sodišče pritožnico oprostilo plačilo sodne takse do polovice ter glede dolgovane takse dovolilo obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079189
ZMZPP člen 19, 19/2, 53. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 6, 35, 38, 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. OZ člen 461, 461/3.
spor z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - Uredba Bruselj I - uporaba prava - privolitev - Dunajska konvencija - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - obvestilo o napakah - pregled - količinski manjko
Pristojno je sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek oziroma v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti. Ker pritožnica pristojnosti slovenskega sodišča v ugovoru zoper sklep ni ugovarjala, pri čemer je to možnost imela, a je ni izkoristila, je v pritožbi podan ugovor pristojnosti prepozen in zato neupošteven.
Tožena stranka se je v svojih navedbah sklicevala na določbe OZ, na isto pravo se je sklicevala tudi tožeča stranka. V takem primeru se upravičeno šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili (vsaj s konkludentnim ravnanjem, ko sta se obe sklicevali nanj) za uporabo OZ, kar ni v nasprotju s pravili niti mednarodnega zasebnega prava niti Dunajske konvencije in Uredbe (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja – Rim I. Sicer pa se tudi v luči Dunajske konvencije, ki ureja pogodbo o prodaji blaga, izkaže za odločilno, ali je tožena stranka pravilno in pravočasno obvestila prodajalca, ki je predal v tovornem listu navedeno količino blaga, o tem, da je prejela manjšo količino blago.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083555
SZ-1 94. ZIZ 40.
najemna pogodba - plačilo najemnine - postopek vložitve predloga za izvršbo pri centralnem oddelku za verodostojno listino
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala zaračunanih najemnin, po pogodbi pa se je zavezala, je pravilna odločitev, da mora plačati zapadle in ne zastarane najemnine.
opravičljiv razlog za izostanek na razgovoru - nadomestitev plačila globe - opravljanje splošno koristnega dela - umik predloga za nadomestitev plačila globe
Storilka v pritožbi ne oporeka dejstvu, da ji je bilo vabilo Centra za socialno delo Maribor na razgovor vročeno, navaja pa, da ji je bivši fant med drugim uničil tudi vabilo na razgovor, tako, da ni vedela kdaj bi se morala razgovora udeležiti. Razloga za izostanek, ki ga pritožnica navaja v pritožbi, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za izostanek na razgovor na vabilo Centra za socialno delo Maribor v zvezi z opravljanjem splošno koristnega dela, poleg tega pa gre za povsem pavšalno navajanje pritožnice, ki ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Iz kopije vabila centra za socialno delo, ki je sestavni del spisovnega gradiva, je prav tako razvidno, da je bila storilka v vabilu opozorjena na posledice neopravičenega izostanka, to je, da neopravičen izostanek v skladu s četrtim odstavkom 202.c člena ZP-1 šteje za umik predloga za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
izbrisna tožba – dvojno razpolaganje z nepremičnino – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – sodno uveljavljanje izpodbojnega upravičenja – uveljavljanje izpodbojnega razloga z ugovorom
Pogodbe ni mogoče razveljaviti, ne da bi upravičena oseba postavila ustrezen zahtevek, tega pa toženci v tej pravdi niso storili. Ker je pogodba kljub obstoju izpodbojnega razloga veljavna, dokler prizadeta oseba ne izposluje pravnomočne sodne odločbe o njeni razveljavitvi, je za odločitev o utemeljenosti izbrisne tožbe, temelječe na trditvi o dvojnem razpolaganju z isto nepremičnino, nepomembno, ali je ob sklenitvi druge pogodbe obstajal razlog za izpodbijanje prve pogodbe.
nujna pot – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – postopek denacionalizacije
Predlagatelj zahteva nujno pot za rabo nepremičnine, ki je predmet denacionalizacije. Postopek denacionalizacije ni predhodno vprašanje in tudi v ničemer ne vpliva na sporni postopek, zato ni nikakršne zakonske podlage za prekinitev postopka.
podjemna pogodba – pojasnilna dolžnost – zaščita interesov druge pogodbene stranke – stvarne napake – pogodbeno dogovorjene lastnosti – razbremenitev odgovornosti za napake – pravočasno grajanje napak
Pojasnilna dolžnost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke.
Osrednji interes tožene stranke je bil, da tožeča stranka natisne kataloge identično predloženim barvnim predlogam. Zato je ob upoštevanju, da so barvne predloge ustrezale naročnikovemu interesu in bile po oceni obeh pravdnih strank brez napak, sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da bi tožeča stranka kot tiskar vseeno morala opozoriti toženo stranko na (neustrezen) izgled barvnih predlog oziroma se v zvezi s tem še pred tiskanjem celotne naklade posvetovati s toženo stranko.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – lastniška posest – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – protiknjižno priposestvovanje - podatki zemljiške knjige
Z dejstvom, da je bila kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi vpisana tožena stranka, ni ovržena domneva o tožničini dobri veri – prepričanju, da je lastnica stanovanja. Ker je tožena stranka pravna naslednica graditelja in ker je zemljiškoknjižno stanje neurejeno, ter vseh drugih okoliščin, toženi stranki ni mogoče očitati, da ni bila v dobri veri, četudi se je seznanila z zemljiškoknjižnimi podatki.
Zaradi opustitve vložitve odgovora na tožbo se šteje, da je toženka priznala vsa dejstva navedena v tožbi. Ker v njej ni zatrjevanj o vložitvi tožbe s strani tožene stranke zaradi ugotovitve lastninske pravice, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve pravde zaradi ugotovitve lastninske pravice.
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti, je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, predpostavke katere ZPP ureja v 392. in 393. členu.
Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080610
ZPP člen 212, 213. URS člen 35. ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 277, 277/4, 277/4-2.
nezakonito pridobljen dokaz – varstvo integritete pravnih oseb
Pravdni postopek ne pozna dokaznih prepovedi, zato tudi nezakonito pridobljen dokaz ni kar avtomatsko (po samem zakonu) nedopusten, pač pa bi moralo sodišče s testom sorazmernosti ugotoviti, ali je uporaba takšnega dokaza morda vseeno dopustna.
Varstvo pravnih oseb in njihovih pravic (integritete, zasebnosti) je ustavnopravno in zakonsko zagotovljeno v bistveno ožjem obsegu in kvaliteti, kot je to zagotovljeno fizičnim osebam.
Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave.
Pritožbene navedbe, da tožniku jubilejna nagrada ne pripada iz razloga, ker ni bila določena v pogodbi o zaposlitvi, ter da je kolektivna pogodba samo „materialnopravni predpis“, ki določa višino in pogoje za pridobitev jubilejne nagrade tožniku, niso utemeljene. Kolektivna pogodba je materialnopravni predpis, ki določa pravice delavcev, ki gredo delavcu ob izpolnjevanju pogojev. Zato delavcu pripadajo posamezne pravice iz delovnega razmerja, določitev posamezne pravice v pogodbi o zaposlitvi pa ni potrebna.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Gre za privilegirano spremembo tožbe.
odškodninska odgovornost – pretep – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je v sodbi zaključilo, ocenjujoč izpovedbe strank ter vsebino kazenske sodbe, da je toženec s svojim dejanjem pri tožnici nedvomno povzročil nenaden šok in močan strah, zaradi česar se tožnica tudi ni bila sposobna braniti. Res ni posebej navedlo, da je toženec tožnico sedemkrat udaril s palico dolgo 120 cm, vendar je bilo več udarcev navedenih že v izreku kazenske sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo. Sicer pa sama tožnica tega pri tožbenih navedbah glede strahu ni izpostavila, kot že navedeno, pa je tudi to dejstvo pravilno upoštevano.