SPZ člen 40, 49. OZ člen 34, 38, 38/1. ZEN člen 8.
dedni dogovor – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravdni postopek – izvršilni postopek – parcelacija – obveznost naročila parcelacije – izpolnitev dednega dogovora – prenos lastninske pravice na nepremičnini – kdaj je predmet določljiv
„Izhodiščni temelj“ v konkretni zadevi je dedni dogovor iz leta 1984. Po presoji pritožbenega sodišča je prav v njem vsebovana zaveza toženca, da bo pod določenimi pogoji na tožnico in pravno prednico tožnika prenesel lastninsko pravico na nepremičninah. Tako s predmetno tožbo kot s tožbo v letu 2002 tožnika (prej tožnici) zahtevata izpolnitev tega dogovora in v njem vsebovane zaveze za prenos lastninske pravice. Ni dvoma, da je predmet prenosa določljiv, saj dedni dogovor vsebuje podatke, ki določljivost omogočajo (1. odstavek 38. člena OZ). Kot pravilno poudarja pritožba je „določljivost“ s svojim ravnanjem preprečil toženec, ki kljub pravnomočni sodbi z dne 28. 10. 2003 ni naročil parcelacije, ki bi bila podlaga za sklenitev ustreznega razpolagalnega posla, ki bi jo lahko nadomestila sodba. Ob tem je treba še dodati, da je izvršilni naslov nalagal tožencu aktivno ravnanje in ne le da dopusti, da parcelacijo naročita toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080998
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izbris tožene stranke iz registra zaradi pripojitve – razlaga pogodb – pomanjkljiva obrazložitev – neobrazložena zavrnitev dokazov
Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).
Iz jezikovne in namenske razlage zakona je mogoče ugotoviti, da tako najemnik kot najemodajalec pogodbo o najemu poslovnega prostora odpovedujeta sodno. Če bi bila takšna odpoved predvidena zgolj za najemodajalca, potem zakon ne bi vseboval določila 4. odstavka 29. člena ZPSPP, ki izrecno govori tudi o najemniku.
ZIZ člen 15, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/1, 328, 328/1, 332.
nepravilna oznaka dolžnika - napaka v imenu - popravni sklep - pozivni sklep za dopolnitev predloga - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor pasivne legitimacije - zanikanje obveznosti - ugovor zastaranja - nasprotovanje višini terjatve - pravno pomembna dejstva - negativno dejstvo - nedovoljen ugovor - izvršljivost sklepa o izvršbi
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
pravdni stroški – zmotno ravnanje sodišča – napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno ravnanje sodišča, kot na primer napotitev na pravdo napačne stranke oziroma nesmotrno postopanje v postopku, je potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.
6. odst. 623. člena ZGD-1 določa, da z delitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (v zvezi s tem premoženjem), katerih subjekt je bila prenosna družba. Iz navedenega zakonskega besedila na prvi pogled izhaja, da vse pravice in obveznosti, ki jih ima prenosna družba, preidejo brez izjeme na novo družbo. Vendar to ne drži prav v vseh primerih. Obstajajo namreč nekatera področja (npr. upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti.
nevarna dejavnost – eksploziven tek policista – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost
Eksplozivni tek, tudi če je namenjen temu, da se ulovi storilca kaznivega dejanja, ne predstavlja izvora povečane nevarnosti in s tem nevarne dejavnosti.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082910
ZDKG člen 3. OZ člen 34, 557, 557/1. ZD člen 117, 117/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – predmet pogodbene obveznosti – določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti – premičnine – kmetijski stroji in živina
Prej je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju urejena v ZD, ki je v zdaj že neveljavnem 2. odstavku 117. člena določal domnevo, da so kot nepremičnine mišljene tudi tiste premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, kot so: kmetijske priprave in orodje ter živina. Te domneve OZ ne vsebuje več, zato bi morale biti sporne premičnine v pogodbi o dosmrtnem preživljanju vsaj opredeljene kot premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje izročenih nepremičnin, oziroma kot njihove pritikline, če že niso bile izrecno specificirane. Samo v tem primeru bi si jih zapustnikov pogodbenik po zapustnikovi smrti lahko lastil, sicer pa spadajo v zapuščino.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini – nepreklicnost izjave – napake volje
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič in ker odpoved dediščini ne more biti delna, učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja. Lahko pa dedič, ki je podal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku.
Tožnica lahko zahteva od toženca plačilo za odpravo napak, ki jih ima izvršeno delo, ne pa tudi stroškov za neizvedena dela, če jih toženec ni zaračunal oziroma mu jih tožnica ni plačala.
Podlaga za zahtevek tožeče stranke izhaja iz veljavne pooblastitve glavnega izvajalca toženi stranki in temelji na zakonu. Dolžnost izpolnitve ni iz nakazila, ampak zaradi nakazila. Tožeča stranka ima ob izpolnitvi zakonskih pogojev do tožene stranke direktni zahtevek za plačilo, slednja pa ga mora izpolniti ne glede na asignacijsko pogodbo. Asignacijska pogodba (katere sklenitev je po ugotovitvah sodišča prve stopnje šele ob tretji predložitvi pogodbe tožena stranka odklonila) namreč ne vzpostavlja novega razmerja med naročnikom posla in podizvajalcem glavnega izvajalca. Gre zgolj za pravno tehnično izvedbo, ki omogoča izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi ZJN-2 in 631. člena OZ (primerjaj VS RS III Ips 237/2008 z dne 11. 10. 2011). Če so zakonski pogoji izpolnjeni, naročnik nima izbirne pravice, ali bo izpolnil glavnemu izvajalcu ali podizvajalcu. Vse od seznanitve, da določena dela izvajajo (nominirani) podizvajalci, mora ob podanem zahtevku podizvajalca, potrjenim s strani glavnega naročnika, plačilo izvesti direktno podizvajalcu.
ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 235, 236, 237, 237a.
razmerje med stečajnim postopkom in postopkom poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – odložitev odločanja o stečaju
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.
OZ člen 435, 468, 478. Uredba ES št. 183/2005 člen 17.
bistvene sestavine pogodbe - odškodnina
1. Če kupnine ni, ne moremo govoriti o pojmu prodajne pogodbe. Iz navedenega po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da za znižanje kupnine na nič eurov ni podlage v materialnem pravu in je zahtevek iz tega razloga neutemeljen.
2. Sodišče prve stopnje je prišlo do zaključka, da je pravna prednica tožnice z opustitvijo dolžnostnega ravnanja, ki ji ga nalagajo varnostni predpisi za zagotavljanje varne krme, pretrgala vzročno zvezo za zatrjevano škodo.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo delno pripoznala tožbeni zahtevek, utemeljeno naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožnice. Svojo odločitev je oprlo na določbo 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Umaknjeni del tožbe predstavlja sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka glede na vrednost spornega predmeta, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja infrastrukture – odškodnina za razlaščeno zemljišče – nezazidano stavbno zemljišče – status razlaščenih nepremičnin - prostorski plan – lokacijski načrt
Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
zapuščinski postopek – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – novote v pritožbenem postopku
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, pritožnica je zapisnik podpisala brez pripomb. Šele v pritožbi izraženo nestrinjanje z izločitvenim zahtevkom ni upoštevno oziroma je takšno navajanje prepozno.