prehod zapuščine na dediče – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove nastane v času njegove smrti. Kolikšen je obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, je zato mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku smrti.
Odgovornost za zapustnikove dolgove ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih dolgov presega vrednost podedovanega premoženja, temveč šele takrat, ko dedič dejansko poplača upnike do višine podedovanega premoženja.
TELEKOMUNIKACIJE – VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081937
OZ člen 443. ZPP člen 181, 181/2. ZEKom člen 1, 2, 9, 19, 23, 27, 27/2, 30, 31.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – elektronske komunikacije – storitve zaključevanja govornih klicev – regulator – obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo – cenovna regulacija – cenovni nadzor – predpisana cena – odločba APEK
Odločbo APEK, s katero so bile toženi stranki naložene obveznosti operaterskega dostopa, je tožena stranka dolžna kot kogentna pravila upoštevati.
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno izhajalo tudi iz namena zakona (ZEKom) in odločb APEK. Namen ZEKom je med ostalim varstvo konkurence na trgu elektronskih komunikacij, v ta okvir pa sodi tudi cenovni nadzor. To pomeni, da je pravilo, da se trg elektronskih komunikacij regulira v skladu z zakonskimi zahtevami v obliki regulative in je nereguliran (prosti) trg izjema. Takšna izjema bi zato morala biti v izreku za odločitev pomembnih odločb APEK posebej zapisana.
Pogodba o medomrežnem povezovanju je sicer res sui generis pogodba, vendar je glede na vsebino blizu prodajni pogodbi. Predmet prodaje so bile namreč v konkretni pogodbi veleprodajne storitve zaključevanja klicev v omrežju tožene stranke, zanje je bila izrecno dogovorjena tudi višina kupnine oziroma cena. Ta cena je bila najkasneje z začasno odločbo APEK predpisana v drugačni višini, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi. To pa pomeni, da višina cene ni bila več v dispoziciji strank, ampak določena s prisilnim predpisom. Zato tožeča stranka dolguje toženi stranki le plačilo storitev po predpisani ceni.
S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da košnja in kopanje po zemljišču ni način uporabe, ki je s služnostno pravico predviden oz. ga ta pravica dovoljuje, se spušča v presojo toženkine pravice. Toženkino ravnanje (dovoljenost posega oz. dejanja) presoja iz vidika upravičenj, ki jih ji daje služnostna pravica – torej z vidika pravice do posesti. Taka presoja je izvedena izven okvirov, ki jih za presojo dejstev v motenjski pravdi predpisuje zakon. Sodno varstvo posesti se zagotavlja glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; v pravdi zaradi motenja posesti se sodišče omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
Pritožbene navedbe, da tožniku jubilejna nagrada ne pripada iz razloga, ker ni bila določena v pogodbi o zaposlitvi, ter da je kolektivna pogodba samo „materialnopravni predpis“, ki določa višino in pogoje za pridobitev jubilejne nagrade tožniku, niso utemeljene. Kolektivna pogodba je materialnopravni predpis, ki določa pravice delavcev, ki gredo delavcu ob izpolnjevanju pogojev. Zato delavcu pripadajo posamezne pravice iz delovnega razmerja, določitev posamezne pravice v pogodbi o zaposlitvi pa ni potrebna.
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti, je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, predpostavke katere ZPP ureja v 392. in 393. členu.
Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.
nevarna dejavnost – eksploziven tek policista – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost
Eksplozivni tek, tudi če je namenjen temu, da se ulovi storilca kaznivega dejanja, ne predstavlja izvora povečane nevarnosti in s tem nevarne dejavnosti.
Ali gre za listino, ki se jo lahko šteje kot veljavno oporoko glede na njeno vsebino in obliko ali ne, je stvar odločanja sodišča prve stopnje v zapuščinskem postopku, kolikor gre le za obravnavanje pravnih vprašanj, če pa so med strankami sporna tudi dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, med drugim zlasti veljavnost ali vsebina oporoke, pa v skladu s 1. odstavkom 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo.
ZZZDR člen 12, 51, 59. OZ člen 190, 557. SPZ člen 48.
skupno premoženje zakoncev – izvenzakonska skupnost – pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sodna praksa se je že izrekla, da je skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, pri čemer ni nujno, da se obveznosti po pogodbi izpolnjujejo s strani obeh zakoncev. Zakonec, ki je sklenil pogodbo, prispeva (s sredstvi ali z delom) k preživljanju izročevalca, drugi zakonec pa prispeva svoje delo ali sredstva v življenjsko skupnost (zakoncev) in s tem krije manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da tudi v konkretnem primeru temu ne bi bilo tako. Sodišče prve stopnje meni, da gre v konkretnem primeru za izjemo, ker je tožnica prevzete obveznosti izpolnjevala le krajši čas in glede na to, da je izročevalka, zaradi dobrih medsosedskih odnosov z njo, premoženje izročila tožnici in ne tožencu. Vendar pa dejstvo, da je bila pogodba sklenjena s tožnico in ne s tožencem, na navedeno stališče ne more vplivati, dejstvo kratkega izvrševanja prevzete obveznosti pa gre v prid obeh pravdnih strank in ne more iti v prid tožnice in v breme toženca.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082903
ZD člen 141, 141/1, 141/2. OZ člen 365, 366, 366/1. ZPP člen 188, 188/4, 337, 337/1.
neveljavnost oporoke – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – zastaralni roki – subjektivni rok – pretrganje zastaranja – zavrnitev dokaznega predloga
Tožnik je bil upravičen uveljavljati domnevno nepristnost sporne oporoke v rokih iz 141. člena ZD. Ti roki so zastaralni in ne prekluzivni, zato je sodišče ravnalo prav, ko je tožbeni zahtevek s sodbo zavrnilo.
Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Gre za privilegirano spremembo tožbe.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo delno pripoznala tožbeni zahtevek, utemeljeno naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožnice. Svojo odločitev je oprlo na določbo 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Umaknjeni del tožbe predstavlja sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka glede na vrednost spornega predmeta, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja infrastrukture – odškodnina za razlaščeno zemljišče – nezazidano stavbno zemljišče – status razlaščenih nepremičnin - prostorski plan – lokacijski načrt
Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino (440,00 EUR), regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za uporabo poslovnega prostora ne plačuje, tožnici ni mogoče šteti v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Zato je pritožbeno sodišče pritožnico oprostilo plačilo sodne takse do polovice ter glede dolgovane takse dovolilo obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079189
ZMZPP člen 19, 19/2, 53. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 6, 35, 38, 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. OZ člen 461, 461/3.
spor z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - Uredba Bruselj I - uporaba prava - privolitev - Dunajska konvencija - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - obvestilo o napakah - pregled - količinski manjko
Pristojno je sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek oziroma v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti. Ker pritožnica pristojnosti slovenskega sodišča v ugovoru zoper sklep ni ugovarjala, pri čemer je to možnost imela, a je ni izkoristila, je v pritožbi podan ugovor pristojnosti prepozen in zato neupošteven.
Tožena stranka se je v svojih navedbah sklicevala na določbe OZ, na isto pravo se je sklicevala tudi tožeča stranka. V takem primeru se upravičeno šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili (vsaj s konkludentnim ravnanjem, ko sta se obe sklicevali nanj) za uporabo OZ, kar ni v nasprotju s pravili niti mednarodnega zasebnega prava niti Dunajske konvencije in Uredbe (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja – Rim I. Sicer pa se tudi v luči Dunajske konvencije, ki ureja pogodbo o prodaji blaga, izkaže za odločilno, ali je tožena stranka pravilno in pravočasno obvestila prodajalca, ki je predal v tovornem listu navedeno količino blaga, o tem, da je prejela manjšo količino blago.
odškodninska odgovornost – pretep – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je v sodbi zaključilo, ocenjujoč izpovedbe strank ter vsebino kazenske sodbe, da je toženec s svojim dejanjem pri tožnici nedvomno povzročil nenaden šok in močan strah, zaradi česar se tožnica tudi ni bila sposobna braniti. Res ni posebej navedlo, da je toženec tožnico sedemkrat udaril s palico dolgo 120 cm, vendar je bilo več udarcev navedenih že v izreku kazenske sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo. Sicer pa sama tožnica tega pri tožbenih navedbah glede strahu ni izpostavila, kot že navedeno, pa je tudi to dejstvo pravilno upoštevano.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožnik je bil v spornem obdobju formalno imenovan na formacijsko dolžnost pomočnika za informatiko, ki se opravlja v nazivu stotnika oziroma formacijsko dolžnost častnika specialista za informatiko, ki se opravlja v nazivu stotnika specialista, dejansko pa je v celotnem obdobju opravljal delo na formacijski dolžnosti načelnika oddelka. Zato je tožnik upravičen do plačila razlike med plačo, ko jo je prejemal za formacijsko dolžnost pomočnika (35. plačni razred) oziroma specialista za informatiko (37. plačni razred) in plačo, ki bi jo moral prejemati glede na dejansko opravljeno delo na formacijski dolžnosti načelnika oddelka (38. plačni razred)
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.