postopek za delitev stvari in skupnega premoženja – napotitev na pravdo – spor o predmetu delitve – manj verjetna pravica – nepremičnina – domneva lastninske pravice
V obravnavanem postopku nasprotna udeleženka trdi, da je na podlagi darilne pogodbe prejela južni del gospodarskega poslopja na parc. št. 1/0 k. o. X, vključno z garažo in shrambo, in s tem postala njegova izključna lastnica, zaradi česar ta del ne more biti predmet delitve. Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno stanje, in sicer, da so predlagatelji in nasprotna udeleženka solastniki celotne nepremičnine s parc. št. 1 k. o. X, in ker je nasprotna udeleženka predložila zgolj darilno pogodbo, na podlagi katere pa ne more doseči vpisa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine, saj iz nje ne izhaja ustrezen razpolagalni pravni posel, je pravica nasprotne udeleženke manj verjetna.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
predhodni stečajni postopek - začasna odredba – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Že iz samega pritožbenega stališča, da iz podatkov, ki so jih pritožniki navajali v utemeljitev nevarnosti uveljavitve terjatev (vseh) upnikov, ki kažejo bodisi na obseg dolžnikovega poslovanja s povezanimi osebami preko poslovno potrebnega bodisi na sklepanje poslov po cenah, ki ne ustrezajo običajnim cenam za storitve, kakršne dolžnik naroča pri povezanih družbah, izhaja zgolj ugibanje pritožnikov o razlogih za višje dolžnikove investicije od predvidenih v SNFP. Pri tem ne gre prezreti, da dolžnik posluje kot normalno delujoča družba z obveznostjo poplačila upnikov skladno s pogoji prisilne poravnave in da se poslovno okolje, v katerem dolžnik posluje, stalno spreminja, vsled česar je treba poslovanje družbe prilagajati razmeram na trgu. Zato po presoji pritožbenega sodišča zgolj povečan obseg investicij ob hkratnem manjšem pozitivnem denarnem toku od predvidenih v SNFP, še ne utemeljuje zaključka, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, zaradi česar naj bi bilo ogroženo poplačilo njegovih upnikov (tudi upnikov iz sklenjene prisilne poravnave). Za tako sklepanje bi pritožniki morali postreči z več podatki, ne zgolj s podatki o planiranem (po SNFP) in dejansko realiziranem obsegu denarnega toka in investiranja dolžnika.
prehod zapuščine na dediče – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove nastane v času njegove smrti. Kolikšen je obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, je zato mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku smrti.
Odgovornost za zapustnikove dolgove ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih dolgov presega vrednost podedovanega premoženja, temveč šele takrat, ko dedič dejansko poplača upnike do višine podedovanega premoženja.
Toženec ni dedič, edina dedinja za vse zapustničino premoženje je tožnica, ki je po smrti edina pooblaščena oseba za dvig spornih denarnih sredstev. S smrtjo zapustnice je namreč prenehalo toženčevo pooblastilo za dvig denarnih sredstev in je toženec ravnal protipravno, ko je dvignil denarna sredstva pokojne.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožeča stranka s predloženimi listinami (izpis prometa po kartičnem računu in izpis iz uradne knjige) dokazala obstoj in višino vtoževane terjatve. Toženec ni podal nobenih ugovorov v smeri pomanjkljivosti in nedoslednosti teh listin, zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje obveznosti pa njihove verodostojnosti ne more omajati. Dejstvo, da sta bili listini sestavljeni enostransko s strani tožeče stranke, samo po sebi tem listinam ne odreka dokazne vrednosti. Dokazi, na katere se sklicuje pritožba (t.i. slipi), pa bi bili potrebni šele v primeru, če bi toženec konkretizirano navedel, katerih obveznosti, razvidnih iz kartice prometa, ne priznava.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
Iz jezikovne in namenske razlage zakona je mogoče ugotoviti, da tako najemnik kot najemodajalec pogodbo o najemu poslovnega prostora odpovedujeta sodno. Če bi bila takšna odpoved predvidena zgolj za najemodajalca, potem zakon ne bi vseboval določila 4. odstavka 29. člena ZPSPP, ki izrecno govori tudi o najemniku.
ZIZ člen 15, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/1, 328, 328/1, 332.
nepravilna oznaka dolžnika - napaka v imenu - popravni sklep - pozivni sklep za dopolnitev predloga - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor pasivne legitimacije - zanikanje obveznosti - ugovor zastaranja - nasprotovanje višini terjatve - pravno pomembna dejstva - negativno dejstvo - nedovoljen ugovor - izvršljivost sklepa o izvršbi
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo stranke zapuščinskega postopka, se pravi dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – (ne) pravilnost vročitve – dejansko prebivališče
Predpodstavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker pritožnica trdi, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena, da je torej napako pri vročanju zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ji je pisanje vročilo na napačen naslov – na naslov, kjer dejansko ne prebiva (s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku), teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
Za pravilnost vročitve je odločilno dejansko prebivališče oziroma kraj dejanskega bivanja.
pravdni stroški – zmotno ravnanje sodišča – napotitev napačne stranke na pravdo
Zmotno ravnanje sodišča, kot na primer napotitev na pravdo napačne stranke oziroma nesmotrno postopanje v postopku, je potrebno obravnavati kot naključje, ki se je primerilo tožeči stranki.
6. odst. 623. člena ZGD-1 določa, da z delitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja (v zvezi s tem premoženjem), katerih subjekt je bila prenosna družba. Iz navedenega zakonskega besedila na prvi pogled izhaja, da vse pravice in obveznosti, ki jih ima prenosna družba, preidejo brez izjeme na novo družbo. Vendar to ne drži prav v vseh primerih. Obstajajo namreč nekatera področja (npr. upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožniku je bilo odobreno obročno plačilo sodne takse. Nepravočasno plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sklep sodišča o obročnem plačilu kot oblika taksne oprostitve izključuje uporabo 105.a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V primeru neplačila jo sodišče le prisilno izterja od stranke. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče kljub nepravočasnem plačilu prvega obroka začeti postopek obravnavanja tožbe. Ker je sodišče prve stopnje določbo 105.a člena ZPP uporabilo napačno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o domnevnem umiku tožbe in ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082906
ZIZ 272. OZ člen 134. ZPP člen184, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 34, 35, 39.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – žaljiva izjava – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen – sprememba tožbe – poprava zahtevka – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča ne pride v poštev, če na okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi se izvajalo, opozori že nasprotna stranka.
Pri presoji, ali gre za žaljivo izjavo, je potrebno upoštevati okoliščine in način, v katerih je bila izrečena. Kot poseg v človekovo zasebnost je treba razumeti tudi tista ravnanja, ki pri posamezniku vzbujajo psihološko neugodje, občutek tesnobe ali strah.
Zgolj nadomestitev datuma izreka žaljive izjave z njenim besedilom v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe.
Zaradi opustitve vložitve odgovora na tožbo se šteje, da je toženka priznala vsa dejstva navedena v tožbi. Ker v njej ni zatrjevanj o vložitvi tožbe s strani tožene stranke zaradi ugotovitve lastninske pravice, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve pravde zaradi ugotovitve lastninske pravice.
Določba 259. člena ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava poseben položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, tako da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu, in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Te domneve ni mogoče ovreči (praesumptio iuris et de iure). Dolžnik bi lahko uspel le, če bi ovrgel ugotovitev, da je bila zoper njega že zahtevana izvršba za izterjavo zapadlega zneska oziroma da je bila takšna izvršba predlagana.
začetek stečaja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja
V postopku prisilne poravnave in ob ugovoru zoper vodenje prisilne poravnave se odloča o načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je predložen sodišču. Sprememba finančnega načrta ni predvidena.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini – nepreklicnost izjave – napake volje
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič in ker odpoved dediščini ne more biti delna, učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja. Lahko pa dedič, ki je podal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku.