Iz jezikovne in namenske razlage zakona je mogoče ugotoviti, da tako najemnik kot najemodajalec pogodbo o najemu poslovnega prostora odpovedujeta sodno. Če bi bila takšna odpoved predvidena zgolj za najemodajalca, potem zakon ne bi vseboval določila 4. odstavka 29. člena ZPSPP, ki izrecno govori tudi o najemniku.
ZIZ člen 15, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/1, 328, 328/1, 332.
nepravilna oznaka dolžnika - napaka v imenu - popravni sklep - pozivni sklep za dopolnitev predloga - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor pasivne legitimacije - zanikanje obveznosti - ugovor zastaranja - nasprotovanje višini terjatve - pravno pomembna dejstva - negativno dejstvo - nedovoljen ugovor - izvršljivost sklepa o izvršbi
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
ravnanje z odpadki – odvoz odpadkov – plačilo komunalnih storitev – roki – dopolnitev pritožbe po preteku pritožbenega roka – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba
Sporna obveznost plačila odvoza odpadkov ima vsebinsko podlago v določbah ZGJS in Zakona o varstvu okolja. Za stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, ugovor toženca, da je uporabljal le vreče, tako ni utemeljen. Toženec se je samovoljno odločil, da bo odpadke shranjeval na svoj način. Toženec pa tudi ni izkazal nobenega drugega razloga, zaradi katerega računov ne bi bil dolžan plačati, sodišče je zato pravilno zaključilo, da tožeči stranki dolguje vtoževano glavnico.
predhodna odredba – ugovorni postopek – razširitev zavarovanja z novim sredstvom zavarovanja – nizka vrednost nepremičnin – poplačilo upnikove terjatve
V času izdaje sklepa o predhodni odredbi tožena stranka ni izkazala za verjetno, da bi bila vtoževana terjatev že plačana oziroma dovolj zavarovana.
Uveljavljanje gospodarske krize kot spremenjene okoliščine je lahko uspešno le v primeru, da je zahtevek podprt z dejstvi in dokazi, pri katerih bi morala tožnica razkriti in obrazložiti: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. kako se je doslej odzvala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, zunanje, 3. kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj tožnice, 4. kako je ocenjevala tveganje, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti in kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
Za ponovitveno nevarnost iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP ne zahteva repriza obravnavanega dogodka, ampak zadostuje ponovitev, ki jo je mogoče s tem dogodkom po vrsti primerjati in ne glede na udeležence, ki bi po razpletu utegnili biti oškodovani.
nevarna dejavnost – eksploziven tek policista – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost
Eksplozivni tek, tudi če je namenjen temu, da se ulovi storilca kaznivega dejanja, ne predstavlja izvora povečane nevarnosti in s tem nevarne dejavnosti.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka – običajna skrbnost
Zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki jo je napravil. Oškodovanec je dolžan izkazati primerno skrbnost. Četudi za obseg škode morebiti ne ve, prične teči zastaranje, ko bi glede na vse okoliščine primera (ob običajni skrbnosti) lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
Pred prekrškovnim organom sta storilčeva mati in storilčeva teta kot priči bili poučeni v skladu z določbami člena 185 ZUP, kar bi zadoščalo v hitrem postopku o prekršku. V predmetnem postopku je sodišče dopolnjevalo izveden dokazni postopek, zato je v skladu z določbo drugega odstavka člena 236 ZKP poučilo obdolženčevo mater, ki pa je izrecno izjavila, da v tem postopku ne bo pričala. V hitrem postopku o prekršku pa ta priča, ko je podala izjavo policistom, pred izdajo plačilnega naloga ni bila izrecno poučena o pravici, ki jo ima kot privilegirana priča. Zato je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko take izjave ni upoštevalo. To bi lahko storilo le v primeru, če bi bila ta priča izrecno opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075787
ZIZ člen 17, 53, 53/2. ZFPPIPP člen 214, 215, 217.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove – vpliv potrjene prisilne poravnave na terjatev, glede katere teče pravda – uveljavljanje dejstva potrjene prisilne poravnave v izvršilnem postopku – načelo formalne legalitete – časovne meje pravnomočnosti
Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik ima torej v pravdnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev, izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano.
Podlaga za zahtevek tožeče stranke izhaja iz veljavne pooblastitve glavnega izvajalca toženi stranki in temelji na zakonu. Dolžnost izpolnitve ni iz nakazila, ampak zaradi nakazila. Tožeča stranka ima ob izpolnitvi zakonskih pogojev do tožene stranke direktni zahtevek za plačilo, slednja pa ga mora izpolniti ne glede na asignacijsko pogodbo. Asignacijska pogodba (katere sklenitev je po ugotovitvah sodišča prve stopnje šele ob tretji predložitvi pogodbe tožena stranka odklonila) namreč ne vzpostavlja novega razmerja med naročnikom posla in podizvajalcem glavnega izvajalca. Gre zgolj za pravno tehnično izvedbo, ki omogoča izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi ZJN-2 in 631. člena OZ (primerjaj VS RS III Ips 237/2008 z dne 11. 10. 2011). Če so zakonski pogoji izpolnjeni, naročnik nima izbirne pravice, ali bo izpolnil glavnemu izvajalcu ali podizvajalcu. Vse od seznanitve, da določena dela izvajajo (nominirani) podizvajalci, mora ob podanem zahtevku podizvajalca, potrjenim s strani glavnega naročnika, plačilo izvesti direktno podizvajalcu.
Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Gre za privilegirano spremembo tožbe.
Ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Iz izpovedi toženkine matere je razvidno, da je bila na obisku pri toženki in pomagala pri čiščenju. Toženka je tista, ki je organizirala in tudi izvedla dejanje, ki je povzročilo oviro na poti. V postopku pred sodiščem prve stopnje toženka ni zatrjevala, da je mati stvari nalagala na pot brez njenega pristanka, soglasja ali v nasprotju z njeno voljo. Pravno nepomembno je zato, katera od njiju je na pot naložila katero od stvari. Tožnika posestno varstvo uveljavljata zoper toženko in na zahtevek je sodišče vezano.
zapuščinski postopek – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – novote v pritožbenem postopku
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, pritožnica je zapisnik podpisala brez pripomb. Šele v pritožbi izraženo nestrinjanje z izločitvenim zahtevkom ni upoštevno oziroma je takšno navajanje prepozno.
napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice – pravni interes za vložitev tožbe
Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot ga zatrjuje pritožnica, in ker je pritožnica kot dokaz predložila zgolj oporoko z dne 7. 2. 1995, s katero ji sicer zapustnica priznava lastninsko pravico na prej opisanem delu nepremičnine s parc. št. X, vendar pa na njeni podlagi ni mogoč vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo, je pravica pritožnice manj verjetna.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.