ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 30, 32.
notarski zapis kot izvršilni naslov - neposredna izvršljivost
Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Če je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika.
odmera pokojnine - vštevanje osebnih dohodkov - podatki o primerljivih plačah
V zadevi je bilo sporno vprašanje vštevanja osebnih dohodkov oziroma plač iz leta 1975 v pokojninsko osnovo. V matični evidenci namreč podatki o plačah za obdobje od meseca februarja do meseca decembra 1975 niso bili evidentirani. ZPIZ-1 v prvem odstavku 203. člena določa, da se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če ti podatki niso na razpolago, se višina plač lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi, kot npr. tudi s podatki o primerljivih plačah. Tožnik je predlagal, da se za leto 1975 upoštevajo podatki oziroma plače sodelavcev B.B. ali pa D.D.. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel D.D.. Plači sta bolj primerljivi, kot pa plači B.B. in tožnika.
TELEKOMUNIKACIJE – VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081937
OZ člen 443. ZPP člen 181, 181/2. ZEKom člen 1, 2, 9, 19, 23, 27, 27/2, 30, 31.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – elektronske komunikacije – storitve zaključevanja govornih klicev – regulator – obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo – cenovna regulacija – cenovni nadzor – predpisana cena – odločba APEK
Odločbo APEK, s katero so bile toženi stranki naložene obveznosti operaterskega dostopa, je tožena stranka dolžna kot kogentna pravila upoštevati.
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno izhajalo tudi iz namena zakona (ZEKom) in odločb APEK. Namen ZEKom je med ostalim varstvo konkurence na trgu elektronskih komunikacij, v ta okvir pa sodi tudi cenovni nadzor. To pomeni, da je pravilo, da se trg elektronskih komunikacij regulira v skladu z zakonskimi zahtevami v obliki regulative in je nereguliran (prosti) trg izjema. Takšna izjema bi zato morala biti v izreku za odločitev pomembnih odločb APEK posebej zapisana.
Pogodba o medomrežnem povezovanju je sicer res sui generis pogodba, vendar je glede na vsebino blizu prodajni pogodbi. Predmet prodaje so bile namreč v konkretni pogodbi veleprodajne storitve zaključevanja klicev v omrežju tožene stranke, zanje je bila izrecno dogovorjena tudi višina kupnine oziroma cena. Ta cena je bila najkasneje z začasno odločbo APEK predpisana v drugačni višini, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi. To pa pomeni, da višina cene ni bila več v dispoziciji strank, ampak določena s prisilnim predpisom. Zato tožeča stranka dolguje toženi stranki le plačilo storitev po predpisani ceni.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – delna oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z gotovostjo lahko šteje kot dohodek tožnice le pokojnino (440,00 EUR), regres in da ima v lasti poslovni prostor. Dejstva, da ji sin za uporabo poslovnega prostora ne plačuje, tožnici ni mogoče šteti v korist. Manjši zneski na računu, ki so prejeti od oseb s priimkom M., niso dohodek, ki bi bil izkazan kot redni dohodek tožnice. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa je treba tožnici delno pritrditi, da je znesek 3.300,00 EUR za njene prihodke izjemno visok. Zato je pritožbeno sodišče pritožnico oprostilo plačilo sodne takse do polovice ter glede dolgovane takse dovolilo obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079189
ZMZPP člen 19, 19/2, 53. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24. Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 6, 35, 38, 39. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3. OZ člen 461, 461/3.
spor z mednarodnim elementom - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - Uredba Bruselj I - uporaba prava - privolitev - Dunajska konvencija - kupoprodajna pogodba - prodaja blaga - obvestilo o napakah - pregled - količinski manjko
Pristojno je sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek oziroma v obravnavanje glavne stvari, ne da bi ugovarjal pristojnosti. Ker pritožnica pristojnosti slovenskega sodišča v ugovoru zoper sklep ni ugovarjala, pri čemer je to možnost imela, a je ni izkoristila, je v pritožbi podan ugovor pristojnosti prepozen in zato neupošteven.
Tožena stranka se je v svojih navedbah sklicevala na določbe OZ, na isto pravo se je sklicevala tudi tožeča stranka. V takem primeru se upravičeno šteje, da sta se pravdni stranki dogovorili (vsaj s konkludentnim ravnanjem, ko sta se obe sklicevali nanj) za uporabo OZ, kar ni v nasprotju s pravili niti mednarodnega zasebnega prava niti Dunajske konvencije in Uredbe (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja – Rim I. Sicer pa se tudi v luči Dunajske konvencije, ki ureja pogodbo o prodaji blaga, izkaže za odločilno, ali je tožena stranka pravilno in pravočasno obvestila prodajalca, ki je predal v tovornem listu navedeno količino blaga, o tem, da je prejela manjšo količino blago.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082906
ZIZ 272. OZ člen 134. ZPP člen184, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 34, 35, 39.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – žaljiva izjava – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen – sprememba tožbe – poprava zahtevka – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča ne pride v poštev, če na okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi se izvajalo, opozori že nasprotna stranka.
Pri presoji, ali gre za žaljivo izjavo, je potrebno upoštevati okoliščine in način, v katerih je bila izrečena. Kot poseg v človekovo zasebnost je treba razumeti tudi tista ravnanja, ki pri posamezniku vzbujajo psihološko neugodje, občutek tesnobe ali strah.
Zgolj nadomestitev datuma izreka žaljive izjave z njenim besedilom v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe.
ZIZ člen 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - zanikanje obstoja verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - individualni delovni spor
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine lahko teče le, če obstaja verodostojna listina, na podlagi katere obstaja tudi dolžniško upniško razmerje med strankama izvršilnega postopka, če pa dolžnik svoj ugovor, v katerem sicer priznava, da sta bila z upnikom v poslovnem razmerju, utemelji s sklicevanjem na neobstoj take verodostojne listine, nasprotuje samemu temelju terjatve.
zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka – običajna skrbnost
Zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki jo je napravil. Oškodovanec je dolžan izkazati primerno skrbnost. Četudi za obseg škode morebiti ne ve, prične teči zastaranje, ko bi glede na vse okoliščine primera (ob običajni skrbnosti) lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
nevarna dejavnost – eksploziven tek policista – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost
Eksplozivni tek, tudi če je namenjen temu, da se ulovi storilca kaznivega dejanja, ne predstavlja izvora povečane nevarnosti in s tem nevarne dejavnosti.
S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da košnja in kopanje po zemljišču ni način uporabe, ki je s služnostno pravico predviden oz. ga ta pravica dovoljuje, se spušča v presojo toženkine pravice. Toženkino ravnanje (dovoljenost posega oz. dejanja) presoja iz vidika upravičenj, ki jih ji daje služnostna pravica – torej z vidika pravice do posesti. Taka presoja je izvedena izven okvirov, ki jih za presojo dejstev v motenjski pravdi predpisuje zakon. Sodno varstvo posesti se zagotavlja glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; v pravdi zaradi motenja posesti se sodišče omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Iz jezikovne in namenske razlage zakona je mogoče ugotoviti, da tako najemnik kot najemodajalec pogodbo o najemu poslovnega prostora odpovedujeta sodno. Če bi bila takšna odpoved predvidena zgolj za najemodajalca, potem zakon ne bi vseboval določila 4. odstavka 29. člena ZPSPP, ki izrecno govori tudi o najemniku.
ZIZ člen 15, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 108, 108/1, 328, 328/1, 332.
nepravilna oznaka dolžnika - napaka v imenu - popravni sklep - pozivni sklep za dopolnitev predloga - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor pasivne legitimacije - zanikanje obveznosti - ugovor zastaranja - nasprotovanje višini terjatve - pravno pomembna dejstva - negativno dejstvo - nedovoljen ugovor - izvršljivost sklepa o izvršbi
S popravnim sklepom je mogoče popraviti le tiste napake, ki jih zagreši sámo sodišče, ne pa tudi napak strank. Glede na upnikovo napačno (kontradiktorno) oznako dolžnice v predlogu za izvršbo bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo upniku vrniti v popravo.
Tudi v primeru zavrženja ugovora sklep o izvršbi glede na nepravilno označeno dolžnico, ki dejansko sploh ne obstaja, ne bi mogel postati pravnomočen in izvršljiv.
Oporekanje pasivni materialnopravni legitimaciji, zanikanje obstoja kakršnihkoli obveznosti do upnika, ugovor zastaranja in nasprotovanje višini terjatve predstavljajo pravno pomembna dejstva, ki bi v primeru, da bi se izkazala za resnična, lahko povzročila zavrnitev upnikovega tožbenega zahtevka v morebitni pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080998
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izbris tožene stranke iz registra zaradi pripojitve – razlaga pogodb – pomanjkljiva obrazložitev – neobrazložena zavrnitev dokazov
Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).
Okoliščina, da med sinom in očetom ni stikov, sama po sebi ne more biti v korist matere glede višine njene preživninske zaveze (v smislu, da bi bila zato ta nižja, ker je več neposredne skrbi za otroka na njej), saj bi to pomenilo preveliko možnost zlorab. Da tožnik s tožencem nima stikov, je načeloma popolnoma nesprejemljivo in otroku ni v korist. Pravica do stikov je neodtujljiva pravica otroka, pa tudi pravica roditelja, ki ni odvisna od pravice/dolžnosti do preživnine.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo delno pripoznala tožbeni zahtevek, utemeljeno naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožnice. Svojo odločitev je oprlo na določbo 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Umaknjeni del tožbe predstavlja sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka glede na vrednost spornega predmeta, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja infrastrukture – odškodnina za razlaščeno zemljišče – nezazidano stavbno zemljišče – status razlaščenih nepremičnin - prostorski plan – lokacijski načrt
Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.
ZFPPIPP člen 152, 221b, 221b/2, 235, 236, 237, 237a.
razmerje med stečajnim postopkom in postopkom poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – odložitev odločanja o stečaju
Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, le če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Sklep sodišča o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.