prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066174
ZIZ člen 52, 71, 80, 80/1, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 5.
izvršba na premičnine - omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - sklepčnost predloga za omejitev izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje
Pri razlagi 80. člena ZIZ je treba upoštevati, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, poseže za poplačilo svoje terjatve na dolžnikovo premoženje. Zato je potrebno vse omejitve te pravice upnika razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ.
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083555
SZ-1 94. ZIZ 40.
najemna pogodba - plačilo najemnine - postopek vložitve predloga za izvršbo pri centralnem oddelku za verodostojno listino
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala zaračunanih najemnin, po pogodbi pa se je zavezala, je pravilna odločitev, da mora plačati zapadle in ne zastarane najemnine.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
Tožbo za ugotovitev neobstoja pravnega razmerja med lastniki stanovanjskih enot v objektu in toženo stranko kot upravnikom lahko tožnik naperi zgolj proti vsem skleniteljem pogodbe o upravljanju. Za vse bo namreč veljalo, da upravnik stanovanjske stavbe nima veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju in obratovanju stanovanjske hiše. Ker je tožnik tožil le toženo stranko kot upravnika, ne pa vseh skleniteljev pogodbe o upravljanju, je tožil nepravo stranko. Tak tožbeni zahtevek je treba zavrniti.
prerekanje terjatev v stečaju – izjava upravitelja v objavljenem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev – predlog upnika za nadaljevanje pravdnega postopka – rok – predčasen predlog – prenehanje terjatve zaradi zamude roka
V primeru, če terjatev prereka le upravitelj, odločitev sodišča v sklepu o preizkusu terjatev o prerekani upnikovi terjatvi temelji na izjavi upravitelja v objavljenem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Zato upnik že na podlagi te izjave upravitelja lahko predlaga nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka zoper stečajnega dolžnika in po stališču sodišča druge stopnje s tem prepreči prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (ob predpostavki, da njegove terjatve ne bo prerekal noben drug upnik).
Ker je terjatev tožeče stranke, ki je predmet te pravde, prerekal le stečajni upravitelj, tožeča stranka pa je predlagala nadaljevanje pravdnega postopka po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev in še pred objavo sklepa sodišča o preizkusu terjatev, terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika ni prenehala.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076242
ZPP člen 70, 247, 247/2, 247/6. ZST-1 člen 12, 12/4.
zamuda pri plačilu obroka pogodbe – pravica zahtevati predčasno plačilo dolga – izločitev izvedenca – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Po določbi 1. odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (2. odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba 6. odstavka 247. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami, toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na 1. odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
ZDR člen 42, 126, 130. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije člen 40.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dodatek za delo v popoldanski izmeni - dnevnice za službene poti
Tožena stranka tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače oziroma mu je izplačala manj, kot mu je dejansko pripadalo, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Četudi bi sprejeli razlago, da že vpisana zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve (na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v M, opr. št. II P 1060/2003 z dne 28.1.2004, prepoved se je nanašala na toženko kot takratno zemljiškoknjižno lastnico), ne prepoveduje sklepanja zavezovalnega obligacijskega pravnega posla (predpogodbe)1, pa ni nobenega dvoma, da je neizpolnitev predpogodbe nastopila zato, ker je toženka izgubila vsa upravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice z učinki ex tunc; pravnomočno (sodba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1518/2010 z dne 1.2.2011) je bila namreč razveljavljena prodajna pogodba z dne 13.1.2003, sklenjena med toženko in M. D., pri čemer je bilo v sodbi pojasnjeno, da je bil ugotovljen razlog ničnosti.
Pravnomočna odločitev, katere pravni učinek je, da toženka nikoli ni bila lastnica sporne nepremičnine, ji odvzema kakršnokoli aktivno legitimacijo za vtoževanje denarne odmene za uporabo nepremičnine.
obseg zapuščine – prekinitev postopka – odgovornost za zapustnikove obveznosti – terjatev do zapustnika
Če zapustnica določene obveznosti do dediča ni izpolnila, zapuščina ne more biti zmanjšana za višino te obveznosti, pač pa (vse morebitne) obveznosti zapustnice prevzamejo njeni dediči.
zapuščinski postopek – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – novote v pritožbenem postopku
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, pritožnica je zapisnik podpisala brez pripomb. Šele v pritožbi izraženo nestrinjanje z izločitvenim zahtevkom ni upoštevno oziroma je takšno navajanje prepozno.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
Pred prekrškovnim organom sta storilčeva mati in storilčeva teta kot priči bili poučeni v skladu z določbami člena 185 ZUP, kar bi zadoščalo v hitrem postopku o prekršku. V predmetnem postopku je sodišče dopolnjevalo izveden dokazni postopek, zato je v skladu z določbo drugega odstavka člena 236 ZKP poučilo obdolženčevo mater, ki pa je izrecno izjavila, da v tem postopku ne bo pričala. V hitrem postopku o prekršku pa ta priča, ko je podala izjavo policistom, pred izdajo plačilnega naloga ni bila izrecno poučena o pravici, ki jo ima kot privilegirana priča. Zato je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko take izjave ni upoštevalo. To bi lahko storilo le v primeru, če bi bila ta priča izrecno opozorjena, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba.
Pogoj za pravilnost vročitve s fikcijo je, da so vsa ravnanja vročevalca ustrezna zakonskemu določilu. Navedeno pomeni, da mora vročevalec v hišnem predalčniku na naslovu naslovnikovega stanovanja pustiti sporočilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, navedbo roka in navedbo pravnih posledic po 2. odstavku 141. člena ZPP, zapisani morajo biti tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075787
ZIZ člen 17, 53, 53/2. ZFPPIPP člen 214, 215, 217.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove – vpliv potrjene prisilne poravnave na terjatev, glede katere teče pravda – uveljavljanje dejstva potrjene prisilne poravnave v izvršilnem postopku – načelo formalne legalitete – časovne meje pravnomočnosti
Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik ima torej v pravdnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev, izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožnik je bil v spornem obdobju formalno imenovan na formacijsko dolžnost pomočnika za informatiko, ki se opravlja v nazivu stotnika oziroma formacijsko dolžnost častnika specialista za informatiko, ki se opravlja v nazivu stotnika specialista, dejansko pa je v celotnem obdobju opravljal delo na formacijski dolžnosti načelnika oddelka. Zato je tožnik upravičen do plačila razlike med plačo, ko jo je prejemal za formacijsko dolžnost pomočnika (35. plačni razred) oziroma specialista za informatiko (37. plačni razred) in plačo, ki bi jo moral prejemati glede na dejansko opravljeno delo na formacijski dolžnosti načelnika oddelka (38. plačni razred)