prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – POKOPALIŠČA
VSL0082936
ZPPDUP člen 21, 22. OZ člen 125, 125/2.
oddajanje prostorov za grobove v najem – najem grobnega mesta – učinek pogodbe za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank – narava pogodbe
Zakonodaja veže razmerja glede grobnih mest le na najemna razmerje in na najemnika, ne pa na vrsto groba, torej ali grobno mesto predstavlja en grob ali morebiti grobnico. Gre za pravico, ne pa dolžnost pokojnikovih svojcev do najema grobnega mesta. To pa pomeni, da posameznika ni mogoče prisiliti k sodelovanju pri stroških najemnine, niti s strani pokopališča, niti ostalih pokojnikovih svojcev.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo delno pripoznala tožbeni zahtevek, utemeljeno naložilo povrnitev potrebnih stroškov tožnice. Svojo odločitev je oprlo na določbo 154. člena ZPP, ki v prvem odstavku določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.
Umaknjeni del tožbe predstavlja sorazmerno majhen del tožbenega zahtevka glede na vrednost spornega predmeta, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP).
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja infrastrukture – odškodnina za razlaščeno zemljišče – nezazidano stavbno zemljišče – status razlaščenih nepremičnin - prostorski plan – lokacijski načrt
Navajanje sodišča prve stopnje, češ da naj bi se nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog strinjala z okoliščino, da je za presojo višine odškodnine odločilen datum, ko naj bi pričel veljati Odlok, je brezpredmetno. Gre namreč za pravno (obarvano) vprašanje, kateri akt predstavlja razlog (podlago) spremembe statusa (namembnosti) predmetnih zemljišč (do katere je očitno prišlo zaradi predvidene gradnje cestne infrastrukture) oziroma kakšen je bil njihov status pred njegovim sprejemom. Hkrati zato ne drži, da naj bi bilo za višino odškodnine odločilno, kateri akt je predstavljal neposredno podlago (razlog) za njihovo kasnejšo razlastitev in kakšen je bil status zemljišč pred sprejemom takšnega akta.
TELEKOMUNIKACIJE – VARSTVO KONKURENCE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081937
OZ člen 443. ZPP člen 181, 181/2. ZEKom člen 1, 2, 9, 19, 23, 27, 27/2, 30, 31.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – elektronske komunikacije – storitve zaključevanja govornih klicev – regulator – obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo – cenovna regulacija – cenovni nadzor – predpisana cena – odločba APEK
Odločbo APEK, s katero so bile toženi stranki naložene obveznosti operaterskega dostopa, je tožena stranka dolžna kot kogentna pravila upoštevati.
Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno izhajalo tudi iz namena zakona (ZEKom) in odločb APEK. Namen ZEKom je med ostalim varstvo konkurence na trgu elektronskih komunikacij, v ta okvir pa sodi tudi cenovni nadzor. To pomeni, da je pravilo, da se trg elektronskih komunikacij regulira v skladu z zakonskimi zahtevami v obliki regulative in je nereguliran (prosti) trg izjema. Takšna izjema bi zato morala biti v izreku za odločitev pomembnih odločb APEK posebej zapisana.
Pogodba o medomrežnem povezovanju je sicer res sui generis pogodba, vendar je glede na vsebino blizu prodajni pogodbi. Predmet prodaje so bile namreč v konkretni pogodbi veleprodajne storitve zaključevanja klicev v omrežju tožene stranke, zanje je bila izrecno dogovorjena tudi višina kupnine oziroma cena. Ta cena je bila najkasneje z začasno odločbo APEK predpisana v drugačni višini, kot je bilo dogovorjeno med strankama v pogodbi. To pa pomeni, da višina cene ni bila več v dispoziciji strank, ampak določena s prisilnim predpisom. Zato tožeča stranka dolguje toženi stranki le plačilo storitev po predpisani ceni.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0056012
OZ člen 39, 39/4, 40, 255. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 58, 58/2.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – dopustna podlaga – nasprotovanje moralnim načelom – ničnost pogodbe tožba za ugotovitev ničnosti – actio pauliana – izbrisna tožba – aktivna legitimacija – vzpostavitev prejšnjega stanja – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Na podlagi ničnega pravnega posla vknjižene pravice so primer materialnopravno neveljavne vknjižbe. Zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, na njegovi podlagi vknjiženih pravic in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Ker še ni odločeno o verjetnosti obstoja zahtevka za ugotovitev ničnosti posla, se po naravi stvari še ne more odločati o zahtevku po paulianski tožbi, saj ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve po tožbi za ugotovitev ničnosti, izključuje možnost obstoja terjatve po paulijanski tožbi.
darilna pogodba - pogodba o borznem posredovanju - povezanost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - izpolnitveno ravnanje - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - demenca - svetel trenutek - pritožbena novota
Stališče toženca, da ni postal lastnik vrednostnih papirjev na podlagi darilne pogodbe, ampak na podlagi pogodbe o borznem posredovanju, katero je tožnica sklenila s F. banko d.d., je zmotno. Pri prej navedeni pogodbi gre namreč zgolj za izpolnitveno ravnanje tožnice, ki temelji na sklenjeni darilni pogodbi. Gre za povezanost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, pri čemer slednji mora imeti in v konkretnem primeru tudi ima podlago v zavezovalnem poslu (darilni pogodbi).
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080610
ZPP člen 212, 213. URS člen 35. ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 277, 277/4, 277/4-2.
nezakonito pridobljen dokaz – varstvo integritete pravnih oseb
Pravdni postopek ne pozna dokaznih prepovedi, zato tudi nezakonito pridobljen dokaz ni kar avtomatsko (po samem zakonu) nedopusten, pač pa bi moralo sodišče s testom sorazmernosti ugotoviti, ali je uporaba takšnega dokaza morda vseeno dopustna.
Varstvo pravnih oseb in njihovih pravic (integritete, zasebnosti) je ustavnopravno in zakonsko zagotovljeno v bistveno ožjem obsegu in kvaliteti, kot je to zagotovljeno fizičnim osebam.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053462
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/3, 122/4. ZPP člen 226, 226/1.
vstop novega upnika - prehod terjatve - sklep o poznejši prednostni razdelitvi - dolžnost predložitve listine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Opozoriti je treba na določbo 122. člena ZFPPIPP o spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki predpisuje vsebino objav in brezplačno dostopnost, pri čemer je v 4. odstavku celo predpisano, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz 1. odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Zato je po mnenju višjega sodišča treba razlagati določbe o dokazovanju prehoda terjatve na upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odstavek 24. člena ZIZ) glede dolžnosti predložitve listine, na katero se sklicuje (1. odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v povezavi s pravili ZFPPIPP o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.
napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice – pravni interes za vložitev tožbe
Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot ga zatrjuje pritožnica, in ker je pritožnica kot dokaz predložila zgolj oporoko z dne 7. 2. 1995, s katero ji sicer zapustnica priznava lastninsko pravico na prej opisanem delu nepremičnine s parc. št. X, vendar pa na njeni podlagi ni mogoč vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo, je pravica pritožnice manj verjetna.
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati obstoj posojilne pogodbe, ne more zahtevati vračila posojila. Za uspešno obrambo tožene stranke je dovolj, da dokaže, da je denar prejela na podlagi drugega pravnega posla, saj tožeča stranka ne zatrjuje obogatitve.
Toženec ni dedič, edina dedinja za vse zapustničino premoženje je tožnica, ki je po smrti edina pooblaščena oseba za dvig spornih denarnih sredstev. S smrtjo zapustnice je namreč prenehalo toženčevo pooblastilo za dvig denarnih sredstev in je toženec ravnal protipravno, ko je dvignil denarna sredstva pokojne.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožeča stranka s predloženimi listinami (izpis prometa po kartičnem računu in izpis iz uradne knjige) dokazala obstoj in višino vtoževane terjatve. Toženec ni podal nobenih ugovorov v smeri pomanjkljivosti in nedoslednosti teh listin, zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje obveznosti pa njihove verodostojnosti ne more omajati. Dejstvo, da sta bili listini sestavljeni enostransko s strani tožeče stranke, samo po sebi tem listinam ne odreka dokazne vrednosti. Dokazi, na katere se sklicuje pritožba (t.i. slipi), pa bi bili potrebni šele v primeru, če bi toženec konkretizirano navedel, katerih obveznosti, razvidnih iz kartice prometa, ne priznava.
Za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe mora verjeten obstoj nevarnosti iz 2. odstavka 270. člena izkazati tožeča stranka in to že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Trditev tožeče stranke, da je tožena stranka v zvezi z najemom kredita v višini 30.000,00 EUR s hipoteko obremenila eno nepremičnino, ne izkazuje konkretne nevarnosti oziroma aktivnega ravnanja tožene stranke v smeri onemogočanja uveljavitve terjatve tožeče stranke, še zlasti ne upoštevajoč njeno višino in dejstvo, da ima tožena stranka več nepremičnin in še drugo premoženje.
neupravičena pridobitev – vračilo plačane globe – privolitev v prikrajšanje – plačilo polovične globe za prekršek – vložitev zahteve za sodno varstvo – nezdružljivost plačila polovice globe in zahteve za sodno varstvo – sklicevanje na novo sodno prakso
Ker tožeča stranka pri plačilu globe ni bila niti v zmoti niti v plačilo prisiljena in ker si tudi ni pridržala pravice terjati plačanega nazaj, se šteje, da je s plačilom globe privolila v prikrajšanje.
Sklicevanje prvostopnega sodišča na sodno prakso, ki je bila izdana po kršiteljevem plačilu globe, je dopustno in pravilno, saj sodna praksa v našem pravnem redu ni formalni pravni vir. Sodna praksa podaja razlago uporabe predpisov v konkretnih primerih, pri čemer je bila takšna razlaga in uporaba predpisa pravilna že pred nastankom oziroma objavo take sodne prakse.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
Tožnica lahko zahteva od toženca plačilo za odpravo napak, ki jih ima izvršeno delo, ne pa tudi stroškov za neizvedena dela, če jih toženec ni zaračunal oziroma mu jih tožnica ni plačala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.