nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - vmesna sodba
V tem sporu je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da je tožničin odškodninski zahtevek po podlagi utemeljen. Revizijsko sodišče je reviziji tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in tožbeni zahtevek glede temelja zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju tožbeni zahtevek za plačilo vtoževanega zneska pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni utemeljen, glede na to, da je revizijsko sodišče zahtevek po temelju zavrnilo. Tako je bilo pravnomočno odločeno, da tožena stranka za škodo, ki je nastala tožnici, ni odškodninsko odgovorna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - naključno pridobljeni dokazi - privilegirana priča - pridobivanje prometnih podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - načelo sorazmernosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - preiskava prevoznega sredstva - carinska kontrola - preiskava brez odredbe sodišča
Osnovno vprašanje, ki se zastavlja ob obravnavi zahteve za izločitev dokazov, zadeva veljavnost določbe 149.b člena ZKP po tistem, ko je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-65/19 z dne 3.4.2014 razveljavilo določbe 162. do 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1). Dejstvo namreč je, da so bili prometni podatki, katerih izločitev se zahteva, pridobljeni pred razveljavitvijo ZEKom in zato razveljavitev zakona še ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, ki so bili odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče glede na izhodišča ustavne odločbe ravnalo povsem pravilno, ko je veljavnost pridobljenih prometnih podatkov ocenjevalo z vidika načela sorazmernosti ukrepa glede na težo kaznivega dejanja in tudi dejstva, da je Ustavno sodišče v odločbi izrecno ugotovilo, da je zakonodajalec za poseg v ustavno varovano pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave, imel ustavno dopusten cilj (preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj).
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - pravdna sposobnost
Tožnik je vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Tožniku je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva, zato je pritožba, ki jo je vložil tožnik sam, tudi iz tega razloga nedovoljena.
Kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
invalidnost III. kategorije - datum priznanja pravice - datum nastanka invalidnosti
V socialnih sporih je sodišče pri svoji odločitvi vezano na materialno pravo. Datum nastanka invalidnosti je pomemben zaradi pridobitve določenih pravic (npr. pri izpolnjevanju potrebne gostote za priznanje samih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, itd.), zaradi tega stranke v zvezi s tem nimajo razpolagalnih pravic, ki bi nasprotovale prisilnim predpisom (3/3 ZPP). Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo pravico do dela v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno od datuma, ki ga je ugotovila invalidska komisija druge stopnje, kljub temu, da je tožnik v tožbi navedel drug datum. Zato sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo.
V izvedenih dokazih (zlasti na podlagi mnenj obeh izvedencev medicinske stroke) je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zaključek, da je pri tožniku podano stanje iz 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 (invalidnost I. kategorije). Izvedenka psihiatrinja je v dopolnilnem mnenju vztrajala, da na podlagi dosegljive zdravstvene dokumentacije tožnikovega duševnega stanja za sporno obdobje ne more oceniti. Lahko pa je ocenila, da v takem duševnem zdravstvenem stanju, ko je bil na dan pregleda, za delo ni sposoben. Izvedenec specialist internist kardiolog pa je pojasnil, da je tožnik imel srčni infarkt in da je bilo stanje že v spornem obdobju podobno, kot ga je sam ugotovil na osebnem pregledu. V času, ko je izvedenec tožnika pregledal, ni bil sposoben ne za delo in ne za življenje.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila materialni zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe zoper toženi stranki, kar pomeni, da ni izgubila procesne pravice vložiti odškodninsko tožbo, marveč je z zastaranjem (če se dolžnik nanj sklicuje (tretji odstavek 335. člena OZ) le prenehala njena pravica zahtevati izpolnitev obveznosti - prvi odstavek 335. člena OZ). Z nastopom zastaranja preneha le pravica zahtevati izpolnitev (pravovarstveni zahtevek), ne pa pravica (obveznost) sama po sebi. Zaradi tega bi morala tožeča stranka v okviru konkretne tožbe na izpodbijanje omenjenega pravnega dejanja (opustitev vložitve odškodninske tožbe) uveljavljati tudi povračilni zahtevek (zahtevek na konkretno plačilo odškodnine v stečajno maso).
invalidnost - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) invalidnost ni posledica poškodbe pri delu, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vzrok III. kategorije invalidnosti tožnika poškodba pri delu, ni utemeljen.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - član uprave - vodilni delavec - razrešitev - poslovodna oseba
Pravilno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko preveriti razlog za odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da bi moralo vsebinsko presojati utemeljenost razrešitve le, če bi tožnik uveljavljal odpravnino kot pravico, ki bi mu šla po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v skladu z določbo točke a) prvega odstavka 6. člena ZDSS-1 odloča v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja. Odločanje pomeni presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato mora sodišče v delovnem sporu (tudi) vsebinsko preveriti razlog za podajo odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi. To v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče ugotoviti, ali je tožena stranka s sklepom o razrešitvi s poslovodne funkcije upoštevala interese družbe oziroma ali je šlo za neizpolnjevanje nalog.
ZDSS-1 člen 6, 44, 45, 57. ZST-1 člen 2, 26, 26/1.
plačilni nalog - ugovor - sodna taksa - individualni delovni spor - kolektivni delovni spor
Tožnica s tožbo zahteva plačilo prikrajšanja mesečnih plač v skupnem bruto znesku za sporno obdobje. Ker v tožničinem primeru ne gre za kolektivni delovni spor, pri vprašanju plačila sodne takse ni mogoče upoštevati določbe 57. člen ZDSS-1 (da se sodne takse v kolektivnih delovnih sporih ne plačujejo).
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - ustavitev izplačevanja - preplačilo - neupravičena obogatitev
Potem ko je bilo z odločbo dokončno in pravnomočno izrečeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev z določenim dnem (ker je bil tožnik z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje izbrisan iz evidence brezposelnih oseb), in da se mu dajatev ponovno izplačuje od dne, ko je bil ponovno vpisan v evidenco brezposelnih, je v vmesnem obdobju prišlo do preplačila mesečnih zneskov denarne dajatve iz naslova nadomestila za čas čakanja na zaposlitev. Izpodbijani upravni odločbi o ugotovljenem preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov invalidske dajatve sta zato pravilni in zakoniti.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073500
URS člen 26. OZ člen 190, 190/1, 193, 1017, 1017/3. ZIZ člen 185.
poroštvo – obseg jamstva poroka – izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga – odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe – nezakonitost, ki se lahko sanira v okviru rednih pravnih sredstev – pravica do povračila škode – protipravnost – neupravičena pridobitev – vrnitev neupravičeno pridobljenega denarnega zneska – nepoštenost – zamudne obresti
Dopustitev sodelovanja tožeči stranki na javni dražbi za nepremičnino, za katero ni vplačala varščine, je nedvomno v nasprotju s 1. odstavkom 185. člena ZIZ. Dopustitev sodelovanja na dražbi zgolj na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka vplačala varščino za drugo stanovanje v isti stavbi, je nedvomno izven okvira razumne razlage jasne zakonske določbe. Vendar zgolj iz takšnega nezakonitega postopanja izvršilnega sodišča še ni mogoče sklepati na odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, kot jo uveljavlja tožeča stranka.
Do pravnomočnosti odločitve sodišča obstaja še vedno negotovost glede učinkov sprejete odločitve sodišča. Ta izid je negotov tudi v povezavi z vprašanjem, ali bo sploh uveljavljeno pravno sredstvo zoper napačno odločitev sodišča. Četudi so tožeči strani nastali stroški v zvezi z zasledovanim poslovnim namenom, ki ji ga je omogočila nezakonita odločitev sodišča, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so ti stroški del normalnega poslovnega tveganja, ki ga je prevzela tožeča stranka v času pred pravnomočnostjo odločitve izvršilnega sodišča, ki je bila sprejeta v korist tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - pravica do enakega varstva pravic
Tožnici pravica do obrambe ni bila kršena, čeprav je tožena stranka tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podala brez izvedbe ustnega zagovora. Predlog tožničine pooblaščenke za preložitev zagovora vsebuje dopis, ki po vsebini predstavlja zaščito tožničinih interesov v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj pooblaščenka v njem opozarja na nedokazanost tožnici očitanih kršitev ter obširno pojasnjuje razloge za ravnanja, zaradi katerih je tožena stranka sprožila postopek redne odpovedi. Namen zagovora ni dokazovanje (ne)utemeljenosti očitanih kršitev, temveč pomeni pravico delavca, da se o teh očitkih izjasni, ta pravica pa je bila tožnici v obravnavanem primeru zagotovljena, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Vsaka žalitev ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je bila žalitev znatna (tožnica je vsem zaposlenim pri delodajalcu poslala sporočilo po e-pošti z naslovom Predlog za razrešitev - represivna oblast), saj je toženi stranki in njenemu direktorju povzročila številne nevšečnosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
delovni invalid III. kategorije - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njem ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti. Pri tožniku je tako še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v isti obliki.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – KMETIJSTVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0081429
Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila člen 2, 2/1, 4, 4/2, 8, 8/1, 13, 13/1. ZIL-1 člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/2, 46/2-e, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/1-b, 55, 55/1, 58, 58/3, 120a, 120a/1. ZKme-1 člen 78, 78/1, 79. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
znamka – kolektivna znamka – prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke – neupravičena tretja oseba – pravilnik o kolektivni znamki – prepoved uporabe znamki enakega ali podobnega znaka – zaščitena geografska označba – specifikacije – imetnik pravice do uporabe zaščitene geografske označbe – nelojalna konkurenca – prepovedana dejanja, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu – ustvarjanje zmede na trgu
Imetnik znamke sme prepovedati drugemu uporabo znamki enakega ali podobnega znaka (1. odstavek 47. člena ZIL-1). Imetniku samemu pa ni prepovedano uporabljati podoben znak. Seveda mu je poleg tega dovoljeno uporabljati z znamko varovani znak, torej enak znak. Isto mora veljati tudi za upravičenca do uporabe kolektivne znamke, saj je on tisti, ki ima pravico do uporabe znamke.
ZIZ člen 62, 62/2. ZObr člen 93, 93/2, 98c, 98c/1. OZ člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami člen 5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Drugi odstavek 93. člena ZObr določa, da lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, vendar mora, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, ministrstvu (tožeči stranki) vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če pogodbo odpove pred iztekom desetih let. Za odločitev o obveznosti toženca, da povrne sorazmeren del stroškov usposabljanja, ta določba ne pride v poštev. Toženčeva obveznost je bila namreč med strankama dogovorjena s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, s katerim pravdni stranki nista le razveljavili pogodbe o zaposlitvi, temveč sta uredili tudi posledice razveljavitve. Ker lahko skladno s 3. členom OZ udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, v kolikor jih ne urejajo v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, 93. člen ZObr pa ni določba prisilne narave, je toženec s podpisom sporazuma o razveljavitvi veljavno prevzel obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov vojaško strokovnega usposabljanja.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami v 5. členu določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik izven države napoten. Toženec je zato upravičen do plače za opravljanje vojaške službe izven države le v obdobju, ko je takšno službo tudi dejansko opravljal, ne pa tudi za dneve, ko se je že vrnil v RS. Ker je tožeča stranka tožencu za sporni mesec izplačala plačo za delo izven države, čeprav mu pripada takšna plača le za dni, ko je bil dejansko izven države, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo spornega zneska iz naslova preveč izplačane plače utemeljen.
plačilo razlike plače - sodne takse - plačilni nalog - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - sprememba predpisa - pritožba
V času vložitve tožbe tožnice na plačilo razlike plače veljavni ZST-1 ni določal taksne obveznosti v individualnih delovnih sporih premoženjske narave. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnica takse za pritožbo ni dolžna plačati, ker ni plačala takse za tožbo. Po predhodnih in končnih določbah (1. odstavek 26. člena ZST-1) se takse za postopek in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, ker pa je tožnica po uveljavitvi tega zakona vložila pritožbo, je nastala taksna obveznost po ZST-1B in sicer po tar. št. 2.3.2.1 za postopek o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari v individualnih delovnih sporih premoženjske narave.
ZJU člen 5, 24, 24/2, 24/3, 24/4, 25, 25/2. ZUS-1 člen 33, 33-1. ZJC člen 2. ZCes-1 člen 3, 3/1. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4.
javni uslužbenec - sodno varstvo - stroški prevoza na delo in z dela - kilometrina - najkrajša pot
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretirati tako, da mora biti prevoz po tej najkrajši poti dejansko možen oziroma dovoljen. Ker del poti, po kateri se tožnik vozi na delo in z dela, poteka po nekategoriziranih poteh, po gozdnih poteh oziroma po nepluženih poteh, je tožena stranka dolžna tožniku plačati potne stroške za razdaljo po poti, ki je kategorizirana in ki jo tožnik tudi dejansko uporablja ter predstavljajo primerno najkrajšo pot v smislu določb Uredbe.
izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - sodba na podlagi pripoznave - razlika v plači - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obseg obveznosti je razumljivo in dovolj določno opredeljen - sklep o popravi
Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi predlagana izvršba, je povsem primeren za izvršbo, saj je iz njega razbrati vse za izvršbo ključne podatke: upnika, dolžnika, predmet, vrsto in čas izpolnitve obveznosti, v njem je tudi obseg obveznosti razumljivo in dovolj določno opredeljen.