zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - pravdna sposobnost
Tožnik je vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Tožniku je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva, zato je pritožba, ki jo je vložil tožnik sam, tudi iz tega razloga nedovoljena.
kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev – prednost obstoju gospodarske družbe – privolitev delavcev v znižanje oziroma zamik zamik izplačil plač
Obdolženčeva skrb po ohranitvi obstoja družbe in delovnih mest zaposlenih v nastali gospodarski krizi je seveda razumljiva, vendar ga njegove kazenske odgovornosti za predmetno kaznivo dejanje ne razbremenjuje. Kolikor bi namreč obveljalo izpodbijano stališče, bi to lahko kaj kmalu pomenilo, da je delodajalec zaradi varovanja obstoja svoje družbe in tudi zaposlitve delavcev, ki jih potrebuje za svoje poslovanje, le-te upravičen prikrajšati do dogovorjenega plačila in tistega, kar jim po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sodbah I Ips 261/2010 in I Ips 103/2009, ima delavec za opravljeno delo pravico do plačila, kar pomeni dejansko izplačilo.
ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 30, 32.
notarski zapis kot izvršilni naslov - neposredna izvršljivost
Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Če je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika.
odmera pokojnine - vštevanje osebnih dohodkov - podatki o primerljivih plačah
V zadevi je bilo sporno vprašanje vštevanja osebnih dohodkov oziroma plač iz leta 1975 v pokojninsko osnovo. V matični evidenci namreč podatki o plačah za obdobje od meseca februarja do meseca decembra 1975 niso bili evidentirani. ZPIZ-1 v prvem odstavku 203. člena določa, da se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Če ti podatki niso na razpolago, se višina plač lahko dokazuje tudi z drugimi dokazi, kot npr. tudi s podatki o primerljivih plačah. Tožnik je predlagal, da se za leto 1975 upoštevajo podatki oziroma plače sodelavcev B.B. ali pa D.D.. Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačo, ki jo je v spornem obdobju prejel D.D.. Plači sta bolj primerljivi, kot pa plači B.B. in tožnika.
delovni invalid III. kategorije - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njem ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti. Pri tožniku je tako še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v isti obliki.
ZIZ člen 62, 62/2. ZObr člen 93, 93/2, 98c, 98c/1. OZ člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami člen 5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Drugi odstavek 93. člena ZObr določa, da lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, vendar mora, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, ministrstvu (tožeči stranki) vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če pogodbo odpove pred iztekom desetih let. Za odločitev o obveznosti toženca, da povrne sorazmeren del stroškov usposabljanja, ta določba ne pride v poštev. Toženčeva obveznost je bila namreč med strankama dogovorjena s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, s katerim pravdni stranki nista le razveljavili pogodbe o zaposlitvi, temveč sta uredili tudi posledice razveljavitve. Ker lahko skladno s 3. členom OZ udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, v kolikor jih ne urejajo v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, 93. člen ZObr pa ni določba prisilne narave, je toženec s podpisom sporazuma o razveljavitvi veljavno prevzel obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov vojaško strokovnega usposabljanja.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami v 5. členu določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik izven države napoten. Toženec je zato upravičen do plače za opravljanje vojaške službe izven države le v obdobju, ko je takšno službo tudi dejansko opravljal, ne pa tudi za dneve, ko se je že vrnil v RS. Ker je tožeča stranka tožencu za sporni mesec izplačala plačo za delo izven države, čeprav mu pripada takšna plača le za dni, ko je bil dejansko izven države, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo spornega zneska iz naslova preveč izplačane plače utemeljen.
S tem, ko je v sodbi zapisalo, da obtoženec ni uspel dokazati, da bi v času storitve kaznivega dejanja bil drugod, oziroma, da je bil pajser ukraden v okoliščinah, kot jih je zatrjeval, pa tudi ni kršilo načela domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave R Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot pritožnik v pritožbi izrecno navaja. Res je, da so pravila dokazovanja v kazenskem postopku na strani upravičenega tožilca, vendar ker je obtoženec oporekal dokazom, ki so utemeljevali njegovo krivdo, je bilo dokazno breme glede zatrjevanega alibija in uporabe pajserja s strani druge osebe, na njegovi strani.
Potek drugih kazenskih postopkov in njihov izid, sam po sebi ne more vplivati na vprašanje, ali je obtoženec storilec obravnavanega kaznivega dejanja, pač pa je lahko dokaze in podatke iz drugih kazenskih zadev, moč ustrezno ovrednotiti tudi z dokazi in dejstvi v obravnavani zadevi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 237, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodba na podlagi pripoznave
Drugi tožnik je bil v spornem času zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v tem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni poln delovni čas, in ne le 4 ure dnevno, zakonito zavrnjen.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073500
URS člen 26. OZ člen 190, 190/1, 193, 1017, 1017/3. ZIZ člen 185.
poroštvo – obseg jamstva poroka – izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga – odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe – nezakonitost, ki se lahko sanira v okviru rednih pravnih sredstev – pravica do povračila škode – protipravnost – neupravičena pridobitev – vrnitev neupravičeno pridobljenega denarnega zneska – nepoštenost – zamudne obresti
Dopustitev sodelovanja tožeči stranki na javni dražbi za nepremičnino, za katero ni vplačala varščine, je nedvomno v nasprotju s 1. odstavkom 185. člena ZIZ. Dopustitev sodelovanja na dražbi zgolj na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka vplačala varščino za drugo stanovanje v isti stavbi, je nedvomno izven okvira razumne razlage jasne zakonske določbe. Vendar zgolj iz takšnega nezakonitega postopanja izvršilnega sodišča še ni mogoče sklepati na odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, kot jo uveljavlja tožeča stranka.
Do pravnomočnosti odločitve sodišča obstaja še vedno negotovost glede učinkov sprejete odločitve sodišča. Ta izid je negotov tudi v povezavi z vprašanjem, ali bo sploh uveljavljeno pravno sredstvo zoper napačno odločitev sodišča. Četudi so tožeči strani nastali stroški v zvezi z zasledovanim poslovnim namenom, ki ji ga je omogočila nezakonita odločitev sodišča, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so ti stroški del normalnega poslovnega tveganja, ki ga je prevzela tožeča stranka v času pred pravnomočnostjo odločitve izvršilnega sodišča, ki je bila sprejeta v korist tožeče stranke.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-20, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 59/6, 109, 109/6. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZUJF člen 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZDR člen 23, 23/1. ZIntPK člen člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/2.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javna šola - javni zavod - objava prostega delovnega mesta
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje soproge ustreza nasprotju interesov, saj je tožnik kot predstavnik tožene stranke oziroma delodajalca s svojo soprogo kot delavko sklepal pogodbo o zaposlitvi v javnem zavodu oziroma javni šoli. S tem, ko ni ravnal v skladu z določbama ZIntPK in kot predstojnik ni obvestil sveta tožene stranke, je ravnal nezakonito.
Tožena stranka sodne takse do odločanja sodišča druge stopnje ni plačala. Posledica neplačila sodne takse, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravna fikcija, da se šteje pritožbo za umaknjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca, zato sodišče ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, na kar pa dejstvo, da je tožena stranka invalidsko podjetje, katerega primarni namen ni ustvarjanje dobička, nima nobenega vpliva.
izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - sodba na podlagi pripoznave - razlika v plači - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obseg obveznosti je razumljivo in dovolj določno opredeljen - sklep o popravi
Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi predlagana izvršba, je povsem primeren za izvršbo, saj je iz njega razbrati vse za izvršbo ključne podatke: upnika, dolžnika, predmet, vrsto in čas izpolnitve obveznosti, v njem je tudi obseg obveznosti razumljivo in dovolj določno opredeljen.
prodaja premičnin dolžnika - prevzem premičnin - izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - opozorilo dolžniku
Po tretjem odstavku 222. člena ZIZ izvršitelj v primeru, če dolžnik ob opravi izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin premičnin ne prevzame, o izročitvi premičnin v hrambo in o stroških hrambe obvesti dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko ta zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo. Hkrati mora izvršitelj dolžnika opozoriti, da bodo po izteku tega roka stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo (četrti odstavek 222. člena ZIZ).
SPZ člen 49, 49/1. ZIZ člen 55, 168, 168/3, 168/4, 168/6. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnine - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - irelevantni ugovorni razlogi
Zatrjevanja o pravno poslovnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki glede na zemljiškoknjižne podatke ni bil zemljiškoknjižno izveden, so za odločitev v obravnavani zadevi pravno nerelevantna in z njimi dolžnika ne bi mogla doseči drugačne odločitve. Sodišču prve stopnje se ni bilo treba podrobneje ukvarjati z ugovornimi navedbami, ki za odločitev o utemeljenosti ugovora dolžnikov niso bile odločilnega pomena in ne bi mogle vplivati na drugačno prvostopno odločitev.
Pri uporabi kriterija zadnje mirne posesti dobra vera pri izvajanju posesti ni odločilna, temveč je odločilno dejstvo zadnje mirno posestno stanje, to je izvajanje dejanske posesti na zemljišču brez nasprotovanja lastnika zemljišča.
prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
URS člen 155. ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 73, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
sprememba ZIZ - retroaktivna veljava zakona - prehodne določbe - izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe
Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - naključno pridobljeni dokazi - privilegirana priča - pridobivanje prometnih podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - načelo sorazmernosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - preiskava prevoznega sredstva - carinska kontrola - preiskava brez odredbe sodišča
Osnovno vprašanje, ki se zastavlja ob obravnavi zahteve za izločitev dokazov, zadeva veljavnost določbe 149.b člena ZKP po tistem, ko je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-65/19 z dne 3.4.2014 razveljavilo določbe 162. do 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1). Dejstvo namreč je, da so bili prometni podatki, katerih izločitev se zahteva, pridobljeni pred razveljavitvijo ZEKom in zato razveljavitev zakona še ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, ki so bili odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče glede na izhodišča ustavne odločbe ravnalo povsem pravilno, ko je veljavnost pridobljenih prometnih podatkov ocenjevalo z vidika načela sorazmernosti ukrepa glede na težo kaznivega dejanja in tudi dejstva, da je Ustavno sodišče v odločbi izrecno ugotovilo, da je zakonodajalec za poseg v ustavno varovano pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave, imel ustavno dopusten cilj (preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj).
invalidnost III. kategorije - datum priznanja pravice - datum nastanka invalidnosti
V socialnih sporih je sodišče pri svoji odločitvi vezano na materialno pravo. Datum nastanka invalidnosti je pomemben zaradi pridobitve določenih pravic (npr. pri izpolnjevanju potrebne gostote za priznanje samih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, itd.), zaradi tega stranke v zvezi s tem nimajo razpolagalnih pravic, ki bi nasprotovale prisilnim predpisom (3/3 ZPP). Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo pravico do dela v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno od datuma, ki ga je ugotovila invalidska komisija druge stopnje, kljub temu, da je tožnik v tožbi navedel drug datum. Zato sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo.