redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - pravica do enakega varstva pravic
Tožnici pravica do obrambe ni bila kršena, čeprav je tožena stranka tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podala brez izvedbe ustnega zagovora. Predlog tožničine pooblaščenke za preložitev zagovora vsebuje dopis, ki po vsebini predstavlja zaščito tožničinih interesov v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj pooblaščenka v njem opozarja na nedokazanost tožnici očitanih kršitev ter obširno pojasnjuje razloge za ravnanja, zaradi katerih je tožena stranka sprožila postopek redne odpovedi. Namen zagovora ni dokazovanje (ne)utemeljenosti očitanih kršitev, temveč pomeni pravico delavca, da se o teh očitkih izjasni, ta pravica pa je bila tožnici v obravnavanem primeru zagotovljena, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Vsaka žalitev ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je bila žalitev znatna (tožnica je vsem zaposlenim pri delodajalcu poslala sporočilo po e-pošti z naslovom Predlog za razrešitev - represivna oblast), saj je toženi stranki in njenemu direktorju povzročila številne nevšečnosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Glede na definicijo svojega poklica, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1, se pri tožnici šteje za svoj poklic delo, ki ga je opravljala nazadnje, preden je bila spoznana za delovnega invalida III. kategorije, torej delo šolski pedagog in učiteljica geografije, za kar ima tudi izobrazbo, saj je po poklicu univerzitetna diplomirana pedagoginja in geografinja. Za njen poklic pa se štejejo tudi vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, torej dela v okviru delokroga pedagoginje in geografinje in vsa dela, na katerih je pridobila dodatno usposobljenost in delovne izkušnje tekom zaposlitve.
Pogoj za pridobitev poklicne rehabilitacije je ugotovljena II. kategorija invalidnosti. Ta je po 2. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Ker takšnega stanja sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo, je sklicevanje pritožbe na mnenje izvedenke glede rehabilitacije neutemeljeno.
Tožnica je tekom postopka uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka. O tem, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, je podala mnenje sodna izvedenka specialistka medicine dela, prometa in športa in sicer, da pri tožnici ni utemeljena I. kategorija invalidnosti, ampak III. kategorija invalidnosti.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073500
URS člen 26. OZ člen 190, 190/1, 193, 1017, 1017/3. ZIZ člen 185.
poroštvo – obseg jamstva poroka – izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga – odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe – nezakonitost, ki se lahko sanira v okviru rednih pravnih sredstev – pravica do povračila škode – protipravnost – neupravičena pridobitev – vrnitev neupravičeno pridobljenega denarnega zneska – nepoštenost – zamudne obresti
Dopustitev sodelovanja tožeči stranki na javni dražbi za nepremičnino, za katero ni vplačala varščine, je nedvomno v nasprotju s 1. odstavkom 185. člena ZIZ. Dopustitev sodelovanja na dražbi zgolj na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka vplačala varščino za drugo stanovanje v isti stavbi, je nedvomno izven okvira razumne razlage jasne zakonske določbe. Vendar zgolj iz takšnega nezakonitega postopanja izvršilnega sodišča še ni mogoče sklepati na odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, kot jo uveljavlja tožeča stranka.
Do pravnomočnosti odločitve sodišča obstaja še vedno negotovost glede učinkov sprejete odločitve sodišča. Ta izid je negotov tudi v povezavi z vprašanjem, ali bo sploh uveljavljeno pravno sredstvo zoper napačno odločitev sodišča. Četudi so tožeči strani nastali stroški v zvezi z zasledovanim poslovnim namenom, ki ji ga je omogočila nezakonita odločitev sodišča, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so ti stroški del normalnega poslovnega tveganja, ki ga je prevzela tožeča stranka v času pred pravnomočnostjo odločitve izvršilnega sodišča, ki je bila sprejeta v korist tožeče stranke.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - član uprave - vodilni delavec - razrešitev - poslovodna oseba
Pravilno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko preveriti razlog za odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da bi moralo vsebinsko presojati utemeljenost razrešitve le, če bi tožnik uveljavljal odpravnino kot pravico, ki bi mu šla po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v skladu z določbo točke a) prvega odstavka 6. člena ZDSS-1 odloča v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja. Odločanje pomeni presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato mora sodišče v delovnem sporu (tudi) vsebinsko preveriti razlog za podajo odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi. To v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče ugotoviti, ali je tožena stranka s sklepom o razrešitvi s poslovodne funkcije upoštevala interese družbe oziroma ali je šlo za neizpolnjevanje nalog.
delovni invalid III. kategorije - priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - zaključeno zdravljenje
Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato pri njem ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti. Pri tožniku je tako še nadalje podana III. kategorija invalidnosti v isti obliki.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo prispevkov za socialno varnost - vezanost na izvršilni naslov - dovolitev izvršbe v direktnem nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova
Prvostopna odločitev, v okviru katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo le glede prispevkov od bruto plače, ki jih plača delavec (skupno prispevna stopnja 22,10 %), v izpodbijanem delu prvostopnega sklepa pa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval tudi plačilo socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačati delodajalec (skupno prispevna stopnja 16,10 %) na ustrezne prehodne davčne podračune (vključno z referencami plačil), je v direktnem nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki podlage za tako delitev prispevkov in izterjavo od dolžnika zgolj dela prispevkov za socialno varnost ne daje.
Tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje, da vlogo z naslovom „tužba“ popravi tako, da bo primerna za obravnavanje, vloge ni popravil. Zato je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP njegovo tožbo kot nepopolno in s tem neprimerno za obravnavo, utemeljeno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – POKOPALIŠČA
VSL0082936
ZPPDUP člen 21, 22. OZ člen 125, 125/2.
oddajanje prostorov za grobove v najem – najem grobnega mesta – učinek pogodbe za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank – narava pogodbe
Zakonodaja veže razmerja glede grobnih mest le na najemna razmerje in na najemnika, ne pa na vrsto groba, torej ali grobno mesto predstavlja en grob ali morebiti grobnico. Gre za pravico, ne pa dolžnost pokojnikovih svojcev do najema grobnega mesta. To pa pomeni, da posameznika ni mogoče prisiliti k sodelovanju pri stroških najemnine, niti s strani pokopališča, niti ostalih pokojnikovih svojcev.
plačilo razlike plače - sodne takse - plačilni nalog - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - sprememba predpisa - pritožba
V času vložitve tožbe tožnice na plačilo razlike plače veljavni ZST-1 ni določal taksne obveznosti v individualnih delovnih sporih premoženjske narave. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnica takse za pritožbo ni dolžna plačati, ker ni plačala takse za tožbo. Po predhodnih in končnih določbah (1. odstavek 26. člena ZST-1) se takse za postopek in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona, plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, ker pa je tožnica po uveljavitvi tega zakona vložila pritožbo, je nastala taksna obveznost po ZST-1B in sicer po tar. št. 2.3.2.1 za postopek o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari v individualnih delovnih sporih premoženjske narave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca, zato sodišče ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, na kar pa dejstvo, da je tožena stranka invalidsko podjetje, katerega primarni namen ni ustvarjanje dobička, nima nobenega vpliva.
ZFPPIPP člen 364, 365, 366, 382, 383, 383/1, 366. ZPP člen 328.
razdelitev posebne stečajne mase – pravnomočnost sklepa o razdelitvi – popravni sklep – nadomestni sklep – osebni stečaj
Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve o tem, kateri del stečajne mase je predmet razdelitve, kakor tudi o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike oziroma za pokritje pripadajočih stroškov stečajnega postopka. Pravnomočnost odločitve sodišča o teh vprašanjih preprečuje možnost, da bi sodišče o istem vprašanju ponovno odločalo v sodnem postopku, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena.
ZJU člen 5, 24, 24/2, 24/3, 24/4, 25, 25/2. ZUS-1 člen 33, 33-1. ZJC člen 2. ZCes-1 člen 3, 3/1. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4.
javni uslužbenec - sodno varstvo - stroški prevoza na delo in z dela - kilometrina - najkrajša pot
Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretirati tako, da mora biti prevoz po tej najkrajši poti dejansko možen oziroma dovoljen. Ker del poti, po kateri se tožnik vozi na delo in z dela, poteka po nekategoriziranih poteh, po gozdnih poteh oziroma po nepluženih poteh, je tožena stranka dolžna tožniku plačati potne stroške za razdaljo po poti, ki je kategorizirana in ki jo tožnik tudi dejansko uporablja ter predstavljajo primerno najkrajšo pot v smislu določb Uredbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – NELOJALNA KONKURENCA – KMETIJSTVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0081429
Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila člen 2, 2/1, 4, 4/2, 8, 8/1, 13, 13/1. ZIL-1 člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/2, 46/2-e, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/1-b, 55, 55/1, 58, 58/3, 120a, 120a/1. ZKme-1 člen 78, 78/1, 79. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-5.
znamka – kolektivna znamka – prijavitelj oziroma nosilec kolektivne znamke – neupravičena tretja oseba – pravilnik o kolektivni znamki – prepoved uporabe znamki enakega ali podobnega znaka – zaščitena geografska označba – specifikacije – imetnik pravice do uporabe zaščitene geografske označbe – nelojalna konkurenca – prepovedana dejanja, ki nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju na trgu – ustvarjanje zmede na trgu
Imetnik znamke sme prepovedati drugemu uporabo znamki enakega ali podobnega znaka (1. odstavek 47. člena ZIL-1). Imetniku samemu pa ni prepovedano uporabljati podoben znak. Seveda mu je poleg tega dovoljeno uporabljati z znamko varovani znak, torej enak znak. Isto mora veljati tudi za upravičenca do uporabe kolektivne znamke, saj je on tisti, ki ima pravico do uporabe znamke.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066174
ZIZ člen 52, 71, 80, 80/1, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 5.
izvršba na premičnine - omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - sklepčnost predloga za omejitev izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje
Pri razlagi 80. člena ZIZ je treba upoštevati, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, poseže za poplačilo svoje terjatve na dolžnikovo premoženje. Zato je potrebno vse omejitve te pravice upnika razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ.
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-20, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 59/6, 109, 109/6. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZUJF člen 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZDR člen 23, 23/1. ZIntPK člen člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/2.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javna šola - javni zavod - objava prostega delovnega mesta
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje soproge ustreza nasprotju interesov, saj je tožnik kot predstavnik tožene stranke oziroma delodajalca s svojo soprogo kot delavko sklepal pogodbo o zaposlitvi v javnem zavodu oziroma javni šoli. S tem, ko ni ravnal v skladu z določbama ZIntPK in kot predstojnik ni obvestil sveta tožene stranke, je ravnal nezakonito.
Kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.
izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - sodba na podlagi pripoznave - razlika v plači - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - obseg obveznosti je razumljivo in dovolj določno opredeljen - sklep o popravi
Izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi predlagana izvršba, je povsem primeren za izvršbo, saj je iz njega razbrati vse za izvršbo ključne podatke: upnika, dolžnika, predmet, vrsto in čas izpolnitve obveznosti, v njem je tudi obseg obveznosti razumljivo in dovolj določno opredeljen.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec dokazati, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, ni pa mu potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ali celo dokazati njihove potrebnosti in smotrnosti. Delodajalec se lahko odloči za spremembo organizacije dela že, ko so samo ekonomski kazalci slabši oz. da bi preprečil nastalo izgubo in ni potrebno, da pride konkretno do slabših ekonomskih rezultatov oz. izgube. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal ekonomski razlog že z predložitvijo listin, s katerimi je dokazovala, da je bila v spornem mesecu prodaja na zaposlenega manjša od planirane prodaje.
Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi se presojajo ob upoštevanju okoliščin v času, ko je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi in morebitno zaposlovanje delavcev kasneje ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 30, 32.
notarski zapis kot izvršilni naslov - neposredna izvršljivost
Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Če je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika.