redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - pravica do enakega varstva pravic
Tožnici pravica do obrambe ni bila kršena, čeprav je tožena stranka tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podala brez izvedbe ustnega zagovora. Predlog tožničine pooblaščenke za preložitev zagovora vsebuje dopis, ki po vsebini predstavlja zaščito tožničinih interesov v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj pooblaščenka v njem opozarja na nedokazanost tožnici očitanih kršitev ter obširno pojasnjuje razloge za ravnanja, zaradi katerih je tožena stranka sprožila postopek redne odpovedi. Namen zagovora ni dokazovanje (ne)utemeljenosti očitanih kršitev, temveč pomeni pravico delavca, da se o teh očitkih izjasni, ta pravica pa je bila tožnici v obravnavanem primeru zagotovljena, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Vsaka žalitev ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je bila žalitev znatna (tožnica je vsem zaposlenim pri delodajalcu poslala sporočilo po e-pošti z naslovom Predlog za razrešitev - represivna oblast), saj je toženi stranki in njenemu direktorju povzročila številne nevšečnosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Delodajalec se lahko odloči za spremembo organizacije dela že, ko so samo ekonomski kazalci slabši oz. da bi preprečil nastalo izgubo in ni potrebno, da pride do slabših ekonomskih rezultatov oz. izgube delodajalca. Zato je tožena stranka s predložitvijo listin, s katerimi je dokazovala, da je bila v januarju manjša od planirane prodaje, dokazala, da je obstajal ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063995
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 214, 214/2.
spor majhne vrednosti – prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – poziv upravitelja k prevzemu pravde – naročilo in prevzem blaga – prejem računov – neprerekana dejstva
ZPP ne določa, da bi stečajni upravitelj za prevzem pravde moral opraviti kakšno pozitivno dejanje. Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je postopek nadaljevalo, na da bi čakalo na izjavo upravitelja o prevzemu pravde, je bilo zato povsem pravilno.
Tožena stranka ni prerekala dejstva, da je blago, za katero so bili računi izdani, naročila in prevzela. To se je zato skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznano. V kolikor tožena stranka priznava, da je blago naročila in prevzela, pa je povsem irelevantno, ali je zanj prejela račune. Za plačilo blaga je namreč zavezana že na podlagi priznanih dejstev.
invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Sodišče prve stopnje je pri presoji invalidnosti tožnika zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim odstavkom tega člena. V tretjem odstavku je namreč določeno, da se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo kot tožnikov svoj poklic poklic oskrbovanje in krmljenje plemenskih svinj ter varnostnik - receptor, prav tako pa bi moralo kot svoj poklic šteti dejanski poklic tožnika, to je poklic kmetovalca, za katerega je tudi končal dvoletno poklicno šolo.
Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost in lahko dela z omejitvami opravlja v okviru polnega delovnega časa. Zato je pravilno zavrnjen zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti oz. da v okviru III. kategorije opravlja delo v polovičnem delovnem času.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga mora delodajalec dokazati, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, ni pa mu potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ali celo dokazati njihove potrebnosti in smotrnosti. Delodajalec se lahko odloči za spremembo organizacije dela že, ko so samo ekonomski kazalci slabši oz. da bi preprečil nastalo izgubo in ni potrebno, da pride konkretno do slabših ekonomskih rezultatov oz. izgube. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal ekonomski razlog že z predložitvijo listin, s katerimi je dokazovala, da je bila v spornem mesecu prodaja na zaposlenega manjša od planirane prodaje.
Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi se presojajo ob upoštevanju okoliščin v času, ko je delodajalec delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi in morebitno zaposlovanje delavcev kasneje ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - ustavitev izplačevanja - preplačilo - neupravičena obogatitev
Potem ko je bilo z odločbo dokončno in pravnomočno izrečeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev z določenim dnem (ker je bil tožnik z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje izbrisan iz evidence brezposelnih oseb), in da se mu dajatev ponovno izplačuje od dne, ko je bil ponovno vpisan v evidenco brezposelnih, je v vmesnem obdobju prišlo do preplačila mesečnih zneskov denarne dajatve iz naslova nadomestila za čas čakanja na zaposlitev. Izpodbijani upravni odločbi o ugotovljenem preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov invalidske dajatve sta zato pravilni in zakoniti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 237, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - sodba na podlagi pripoznave
Drugi tožnik je bil v spornem času zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v tem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni poln delovni čas, in ne le 4 ure dnevno, zakonito zavrnjen.
jama na trasi vlečnice - smučarska nezgoda - redno vzdrževanje smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča
Ugotovljena 20 do 30 cm globoka luknja v snegu na trasi vlečnice predstavlja nevarno mesto v smislu 5. člena ZVSmuč in je od upravljalca smučišča terjala, da jo zasuje s snegom.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo prispevkov za socialno varnost - vezanost na izvršilni naslov - dovolitev izvršbe v direktnem nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova
Prvostopna odločitev, v okviru katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo le glede prispevkov od bruto plače, ki jih plača delavec (skupno prispevna stopnja 22,10 %), v izpodbijanem delu prvostopnega sklepa pa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval tudi plačilo socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačati delodajalec (skupno prispevna stopnja 16,10 %) na ustrezne prehodne davčne podračune (vključno z referencami plačil), je v direktnem nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki podlage za tako delitev prispevkov in izterjavo od dolžnika zgolj dela prispevkov za socialno varnost ne daje.
kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev – prednost obstoju gospodarske družbe – privolitev delavcev v znižanje oziroma zamik zamik izplačil plač
Obdolženčeva skrb po ohranitvi obstoja družbe in delovnih mest zaposlenih v nastali gospodarski krizi je seveda razumljiva, vendar ga njegove kazenske odgovornosti za predmetno kaznivo dejanje ne razbremenjuje. Kolikor bi namreč obveljalo izpodbijano stališče, bi to lahko kaj kmalu pomenilo, da je delodajalec zaradi varovanja obstoja svoje družbe in tudi zaposlitve delavcev, ki jih potrebuje za svoje poslovanje, le-te upravičen prikrajšati do dogovorjenega plačila in tistega, kar jim po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sodbah I Ips 261/2010 in I Ips 103/2009, ima delavec za opravljeno delo pravico do plačila, kar pomeni dejansko izplačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – POKOPALIŠČA
VSL0082936
ZPPDUP člen 21, 22. OZ člen 125, 125/2.
oddajanje prostorov za grobove v najem – najem grobnega mesta – učinek pogodbe za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank – narava pogodbe
Zakonodaja veže razmerja glede grobnih mest le na najemna razmerje in na najemnika, ne pa na vrsto groba, torej ali grobno mesto predstavlja en grob ali morebiti grobnico. Gre za pravico, ne pa dolžnost pokojnikovih svojcev do najema grobnega mesta. To pa pomeni, da posameznika ni mogoče prisiliti k sodelovanju pri stroških najemnine, niti s strani pokopališča, niti ostalih pokojnikovih svojcev.
ZIZ člen 55,55/1, 55/1-9, 58, 58/2, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dogovor o odložitvi izpolnitve obveznosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zapadlost obveznosti iz sodne poravnave - odlog izvršbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - vezanost sodišča na trditveno podlago v predlogu dolžnika - dejanski odlog izvršbe zaradi poteka časa do obravnavanja vloženih pravnih sredstev
Ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odložitvi izpolnitve obveznosti niso bile dovolj konkretizirane, česar niti s skopimi dokazi, predlaganimi v tej smeri, ni bilo mogoče sanirati.
Izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi samo mimo podane trditvene podlage v predlogu za odlog izvršbe iz priložene medicinske dokumentacije sklepalo o akutnosti zdravstvenega stanja prvega dolžnika ter o nujnosti in izjemnosti medicinskega posega, ki bi lahko upravičevala odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.
ZIZ člen 62, 62/2. ZObr člen 93, 93/2, 98c, 98c/1. OZ člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami člen 5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Drugi odstavek 93. člena ZObr določa, da lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, vendar mora, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, ministrstvu (tožeči stranki) vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če pogodbo odpove pred iztekom desetih let. Za odločitev o obveznosti toženca, da povrne sorazmeren del stroškov usposabljanja, ta določba ne pride v poštev. Toženčeva obveznost je bila namreč med strankama dogovorjena s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, s katerim pravdni stranki nista le razveljavili pogodbe o zaposlitvi, temveč sta uredili tudi posledice razveljavitve. Ker lahko skladno s 3. členom OZ udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, v kolikor jih ne urejajo v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, 93. člen ZObr pa ni določba prisilne narave, je toženec s podpisom sporazuma o razveljavitvi veljavno prevzel obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov vojaško strokovnega usposabljanja.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami v 5. členu določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik izven države napoten. Toženec je zato upravičen do plače za opravljanje vojaške službe izven države le v obdobju, ko je takšno službo tudi dejansko opravljal, ne pa tudi za dneve, ko se je že vrnil v RS. Ker je tožeča stranka tožencu za sporni mesec izplačala plačo za delo izven države, čeprav mu pripada takšna plača le za dni, ko je bil dejansko izven države, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo spornega zneska iz naslova preveč izplačane plače utemeljen.
prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066174
ZIZ člen 52, 71, 80, 80/1, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 5.
izvršba na premičnine - omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku - sklepčnost predloga za omejitev izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - trditveno in dokazno breme - načelo vestnosti in poštenja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje
Pri razlagi 80. člena ZIZ je treba upoštevati, da ima upnik za poplačilo svoje terjatve izvršilni naslov, ki mu omogoča, da v primeru kot je ta, ko dolžnik prostovoljno svojih obveznosti noče izpolniti, poseže za poplačilo svoje terjatve na dolžnikovo premoženje. Zato je potrebno vse omejitve te pravice upnika razlagati restriktivno, to pa so tudi omejitve iz 80. člena ZIZ.
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku.
ZGD-1 člen 408, 409, 410, 412, 521, 521/1, 521/1-2, 552. ZFPPIPP člen 108. ZIZ člen 270. ZPP člen 285.
likvidacijski upravitelj - redno prenehanje družbe z likvidacijo - kolizija interesov
Likvidacijski upravitelj ima torej pooblastilo (412. člen ZGD-1), da stori vse, kar je mogoče in dovoljeno, da poplača upnike, hkrati pa mora poskrbeti, da izterja („iztoži“) terjatve družbe, za razliko od začetka stečaja, pa, kot je že bilo navedeno, začetek likvidacijskega postopka ne vpliva ne na terjatve upnikov ne na terjatve družbe. Tudi zato v postopku rednega prenehanja družbe z likvidacijo ni uporabljiva specialna določba petega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na situacije, ko ima upravitelj v stečaju položaj odvetnika in ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajem, v katerem je bil imenovan za upravitelja. Prav tako pa v tem kontekstu ni mogoče govoriti o koliziji interesov, na kar se predlagatelj v pritožbi ponovno sklicuje, saj likvidacijski upravitelj varuje interese tako delničarjev (družbenikov), upnikov, delavcev, potrošnikov in glede na okoliščine primera v posameznih primerih tudi javne interese (tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 733).
Glede na definicijo svojega poklica, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1, se pri tožnici šteje za svoj poklic delo, ki ga je opravljala nazadnje, preden je bila spoznana za delovnega invalida III. kategorije, torej delo šolski pedagog in učiteljica geografije, za kar ima tudi izobrazbo, saj je po poklicu univerzitetna diplomirana pedagoginja in geografinja. Za njen poklic pa se štejejo tudi vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, torej dela v okviru delokroga pedagoginje in geografinje in vsa dela, na katerih je pridobila dodatno usposobljenost in delovne izkušnje tekom zaposlitve.
Pogoj za pridobitev poklicne rehabilitacije je ugotovljena II. kategorija invalidnosti. Ta je po 2. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Ker takšnega stanja sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo, je sklicevanje pritožbe na mnenje izvedenke glede rehabilitacije neutemeljeno.
Tožnica je tekom postopka uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka. O tem, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, je podala mnenje sodna izvedenka specialistka medicine dela, prometa in športa in sicer, da pri tožnici ni utemeljena I. kategorija invalidnosti, ampak III. kategorija invalidnosti.
ZLPP ne daje odgovora na vprašanje, ali je določen posel, ki izpolnjuje znake katerega od dejanskih stanov domnev oškodovanja iz 48. in 48. a člena ZLPP, ničen ali izpodbojen. Le tega je zato treba poiskati v tistih institutih obligacijskega prava, ki so operacionalizirala po teži, vrsti in obliki primerljive kršitve načel obligacijskega prava. Za pravno kvalifikacijo ravnanj, ki pomenijo oškodovanje družbene lastnine, je treba zato (izmenično) uporabljati ZLPP kot lex specialis in ZOR kot lex generalis.
Posebnost paulijanske tožbe po 25.h. členu ZPPOLS je v tem, da so pri njej izenačeni relativni učinki izpodbitega razpolaganja z absolutnimi učinki razveljavitve pogodbe. V obravnavanem razmerju namreč ni tretjih, nasproti katerim bi izpodbito dejanje še lahko veljalo oz. moralo veljati, pa tudi dejanja ne izpodbija tretji, ki v izpodbijanem razmerju ni bil udeležen, kar oboje je značilno za redni obligacijskopravni institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-20, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 59/6, 109, 109/6. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZUJF člen 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZDR člen 23, 23/1. ZIntPK člen člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/2.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javna šola - javni zavod - objava prostega delovnega mesta
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje soproge ustreza nasprotju interesov, saj je tožnik kot predstavnik tožene stranke oziroma delodajalca s svojo soprogo kot delavko sklepal pogodbo o zaposlitvi v javnem zavodu oziroma javni šoli. S tem, ko ni ravnal v skladu z določbama ZIntPK in kot predstojnik ni obvestil sveta tožene stranke, je ravnal nezakonito.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).