imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
Kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.
V izvedenih dokazih (zlasti na podlagi mnenj obeh izvedencev medicinske stroke) je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zaključek, da je pri tožniku podano stanje iz 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 (invalidnost I. kategorije). Izvedenka psihiatrinja je v dopolnilnem mnenju vztrajala, da na podlagi dosegljive zdravstvene dokumentacije tožnikovega duševnega stanja za sporno obdobje ne more oceniti. Lahko pa je ocenila, da v takem duševnem zdravstvenem stanju, ko je bil na dan pregleda, za delo ni sposoben. Izvedenec specialist internist kardiolog pa je pojasnil, da je tožnik imel srčni infarkt in da je bilo stanje že v spornem obdobju podobno, kot ga je sam ugotovil na osebnem pregledu. V času, ko je izvedenec tožnika pregledal, ni bil sposoben ne za delo in ne za življenje.
ZIZ člen 55,55/1, 55/1-9, 58, 58/2, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dogovor o odložitvi izpolnitve obveznosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zapadlost obveznosti iz sodne poravnave - odlog izvršbe - slabo zdravstveno stanje dolžnika - vezanost sodišča na trditveno podlago v predlogu dolžnika - dejanski odlog izvršbe zaradi poteka časa do obravnavanja vloženih pravnih sredstev
Ugovorne navedbe dolžnikov v zvezi z zatrjevanim dogovorom o odložitvi izpolnitve obveznosti niso bile dovolj konkretizirane, česar niti s skopimi dokazi, predlaganimi v tej smeri, ni bilo mogoče sanirati.
Izvedba dokazov služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi samo mimo podane trditvene podlage v predlogu za odlog izvršbe iz priložene medicinske dokumentacije sklepalo o akutnosti zdravstvenega stanja prvega dolžnika ter o nujnosti in izjemnosti medicinskega posega, ki bi lahko upravičevala odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ.
invalidnost - vzrok - poškodba pri delu - bolezen - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) invalidnost ni posledica poškodbe pri delu, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vzrok III. kategorije invalidnosti tožnika poškodba pri delu, ni utemeljen.
V konkretnem primeru je tožeča stranka zamudila materialni zastaralni rok za vložitev odškodninske tožbe zoper toženi stranki, kar pomeni, da ni izgubila procesne pravice vložiti odškodninsko tožbo, marveč je z zastaranjem (če se dolžnik nanj sklicuje (tretji odstavek 335. člena OZ) le prenehala njena pravica zahtevati izpolnitev obveznosti - prvi odstavek 335. člena OZ). Z nastopom zastaranja preneha le pravica zahtevati izpolnitev (pravovarstveni zahtevek), ne pa pravica (obveznost) sama po sebi. Zaradi tega bi morala tožeča stranka v okviru konkretne tožbe na izpodbijanje omenjenega pravnega dejanja (opustitev vložitve odškodninske tožbe) uveljavljati tudi povračilni zahtevek (zahtevek na konkretno plačilo odškodnine v stečajno maso).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - vmesna sodba
V tem sporu je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da je tožničin odškodninski zahtevek po podlagi utemeljen. Revizijsko sodišče je reviziji tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in tožbeni zahtevek glede temelja zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju tožbeni zahtevek za plačilo vtoževanega zneska pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni utemeljen, glede na to, da je revizijsko sodišče zahtevek po temelju zavrnilo. Tako je bilo pravnomočno odločeno, da tožena stranka za škodo, ki je nastala tožnici, ni odškodninsko odgovorna.
ZDSS-1 člen 6, 44, 45, 57. ZST-1 člen 2, 26, 26/1.
plačilni nalog - ugovor - sodna taksa - individualni delovni spor - kolektivni delovni spor
Tožnica s tožbo zahteva plačilo prikrajšanja mesečnih plač v skupnem bruto znesku za sporno obdobje. Ker v tožničinem primeru ne gre za kolektivni delovni spor, pri vprašanju plačila sodne takse ni mogoče upoštevati določbe 57. člen ZDSS-1 (da se sodne takse v kolektivnih delovnih sporih ne plačujejo).
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - ustavitev izplačevanja - preplačilo - neupravičena obogatitev
Potem ko je bilo z odločbo dokončno in pravnomočno izrečeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev z določenim dnem (ker je bil tožnik z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje izbrisan iz evidence brezposelnih oseb), in da se mu dajatev ponovno izplačuje od dne, ko je bil ponovno vpisan v evidenco brezposelnih, je v vmesnem obdobju prišlo do preplačila mesečnih zneskov denarne dajatve iz naslova nadomestila za čas čakanja na zaposlitev. Izpodbijani upravni odločbi o ugotovljenem preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov invalidske dajatve sta zato pravilni in zakoniti.
individualna pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - član uprave - vodilni delavec - razrešitev - poslovodna oseba
Pravilno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje vsebinsko preveriti razlog za odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi tožniku. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da bi moralo vsebinsko presojati utemeljenost razrešitve le, če bi tožnik uveljavljal odpravnino kot pravico, ki bi mu šla po pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje v skladu z določbo točke a) prvega odstavka 6. člena ZDSS-1 odloča v individualnem delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja. Odločanje pomeni presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato mora sodišče v delovnem sporu (tudi) vsebinsko preveriti razlog za podajo odpovedi individualne pogodbe o zaposlitvi. To v konkretnem primeru pomeni, da mora sodišče ugotoviti, ali je tožena stranka s sklepom o razrešitvi s poslovodne funkcije upoštevala interese družbe oziroma ali je šlo za neizpolnjevanje nalog.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073500
URS člen 26. OZ člen 190, 190/1, 193, 1017, 1017/3. ZIZ člen 185.
poroštvo – obseg jamstva poroka – izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga – odškodninska odgovornost države – nezakonito ravnanje prvostopenjskega sodišča v postopku izvedbe javne dražbe – nezakonitost, ki se lahko sanira v okviru rednih pravnih sredstev – pravica do povračila škode – protipravnost – neupravičena pridobitev – vrnitev neupravičeno pridobljenega denarnega zneska – nepoštenost – zamudne obresti
Dopustitev sodelovanja tožeči stranki na javni dražbi za nepremičnino, za katero ni vplačala varščine, je nedvomno v nasprotju s 1. odstavkom 185. člena ZIZ. Dopustitev sodelovanja na dražbi zgolj na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka vplačala varščino za drugo stanovanje v isti stavbi, je nedvomno izven okvira razumne razlage jasne zakonske določbe. Vendar zgolj iz takšnega nezakonitega postopanja izvršilnega sodišča še ni mogoče sklepati na odškodninsko odgovornost tožene stranke za škodo, kot jo uveljavlja tožeča stranka.
Do pravnomočnosti odločitve sodišča obstaja še vedno negotovost glede učinkov sprejete odločitve sodišča. Ta izid je negotov tudi v povezavi z vprašanjem, ali bo sploh uveljavljeno pravno sredstvo zoper napačno odločitev sodišča. Četudi so tožeči strani nastali stroški v zvezi z zasledovanim poslovnim namenom, ki ji ga je omogočila nezakonita odločitev sodišča, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da so ti stroški del normalnega poslovnega tveganja, ki ga je prevzela tožeča stranka v času pred pravnomočnostjo odločitve izvršilnega sodišča, ki je bila sprejeta v korist tožeče stranke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zagovor - pravica do enakega varstva pravic
Tožnici pravica do obrambe ni bila kršena, čeprav je tožena stranka tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podala brez izvedbe ustnega zagovora. Predlog tožničine pooblaščenke za preložitev zagovora vsebuje dopis, ki po vsebini predstavlja zaščito tožničinih interesov v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj pooblaščenka v njem opozarja na nedokazanost tožnici očitanih kršitev ter obširno pojasnjuje razloge za ravnanja, zaradi katerih je tožena stranka sprožila postopek redne odpovedi. Namen zagovora ni dokazovanje (ne)utemeljenosti očitanih kršitev, temveč pomeni pravico delavca, da se o teh očitkih izjasni, ta pravica pa je bila tožnici v obravnavanem primeru zagotovljena, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
Vsaka žalitev ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je bila žalitev znatna (tožnica je vsem zaposlenim pri delodajalcu poslala sporočilo po e-pošti z naslovom Predlog za razrešitev - represivna oblast), saj je toženi stranki in njenemu direktorju povzročila številne nevšečnosti. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
jama na trasi vlečnice - smučarska nezgoda - redno vzdrževanje smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča
Ugotovljena 20 do 30 cm globoka luknja v snegu na trasi vlečnice predstavlja nevarno mesto v smislu 5. člena ZVSmuč in je od upravljalca smučišča terjala, da jo zasuje s snegom.
Pogodba, ki jo sklene nekdo v imenu drugega kot pooblaščenec brez njegovega pooblastila, zavezuje samo, če jo neupravičeno zastopani pozneje odobri. Takšne trditve ni ponujala nobena od pravdnih strank, zato je šteti, kot da pogodba sploh ni bila sklenjena, na kar se je sklicevala že sama tožeča stranka v vlogi z dne 19. 3. 2014. To pa pomeni, da na ta način sklenjena pogodba med pravdnima strankama ni ustvarila nobenega učinka. Že takšna ugotovitev izključuje podlago za utemeljenost izpodbojnega zahtevka tožeče stranke na razveljavitev tako sklenjene pogodbe med pravdnima strankama.
plačilo sodne takse – prehodna določba – uporaba zakona – pravnomočno zaključen postopek
Za pravilno uporabo prava (ZST ali ZST-1) je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen. Ker toženec v pritožbi zoper sodbo trdi, da mu ta ni bila vročena, višje sodišče ob tokratnem odločanju ne more prejudicirati odločitve o utemeljenosti take pritožbe, zato šteje, da postopek ni pravnomočno zaključen. Čim je tako, je odločitev sodišča pod 1. točko izreka napačna zato, ker je sodna taksa nepravilno odmerjena, pod 2. točko izreka pa zato, ker je bil pozivni postopek v primeru predloga za taksno oprostitev drugačen od sedaj veljavnega oziroma je bilo treba predlog utemeljiti z drugimi dokazili kot sedaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063995
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 214, 214/2.
spor majhne vrednosti – prekinitev pravdnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – poziv upravitelja k prevzemu pravde – naročilo in prevzem blaga – prejem računov – neprerekana dejstva
ZPP ne določa, da bi stečajni upravitelj za prevzem pravde moral opraviti kakšno pozitivno dejanje. Ravnanje sodišča prve stopnje, ko je postopek nadaljevalo, na da bi čakalo na izjavo upravitelja o prevzemu pravde, je bilo zato povsem pravilno.
Tožena stranka ni prerekala dejstva, da je blago, za katero so bili računi izdani, naročila in prevzela. To se je zato skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štelo za priznano. V kolikor tožena stranka priznava, da je blago naročila in prevzela, pa je povsem irelevantno, ali je zanj prejela račune. Za plačilo blaga je namreč zavezana že na podlagi priznanih dejstev.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-20, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 59/6, 109, 109/6. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZUJF člen 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZDR člen 23, 23/1. ZIntPK člen člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/2.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javna šola - javni zavod - objava prostega delovnega mesta
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje soproge ustreza nasprotju interesov, saj je tožnik kot predstavnik tožene stranke oziroma delodajalca s svojo soprogo kot delavko sklepal pogodbo o zaposlitvi v javnem zavodu oziroma javni šoli. S tem, ko ni ravnal v skladu z določbama ZIntPK in kot predstojnik ni obvestil sveta tožene stranke, je ravnal nezakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožničinega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so v avtonomni sferi delodajalca, zato sodišče ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, na kar pa dejstvo, da je tožena stranka invalidsko podjetje, katerega primarni namen ni ustvarjanje dobička, nima nobenega vpliva.
prodaja premičnin dolžnika - prevzem premičnin - izvršba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - opozorilo dolžniku
Po tretjem odstavku 222. člena ZIZ izvršitelj v primeru, če dolžnik ob opravi izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin premičnin ne prevzame, o izročitvi premičnin v hrambo in o stroških hrambe obvesti dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko ta zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo. Hkrati mora izvršitelj dolžnika opozoriti, da bodo po izteku tega roka stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo (četrti odstavek 222. člena ZIZ).
SPZ člen 49, 49/1. ZIZ člen 55, 168, 168/3, 168/4, 168/6. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na nepremičnine - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - irelevantni ugovorni razlogi
Zatrjevanja o pravno poslovnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah, ki glede na zemljiškoknjižne podatke ni bil zemljiškoknjižno izveden, so za odločitev v obravnavani zadevi pravno nerelevantna in z njimi dolžnika ne bi mogla doseči drugačne odločitve. Sodišču prve stopnje se ni bilo treba podrobneje ukvarjati z ugovornimi navedbami, ki za odločitev o utemeljenosti ugovora dolžnikov niso bile odločilnega pomena in ne bi mogle vplivati na drugačno prvostopno odločitev.