ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini po zaznambi sklepa o izvršbi – vstop novega lastnika v izvršilni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka – nov predlog za izvršbo zoper novega lastnika nepremičnine – litispendenca – postopek zaradi insolventnosti – prekinitev izvršilnega postopka – obseg prekinitve postopka
V primeru, ko po pridobitvi zastavne pravice in izdaji sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika pride do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prvotnega izvršilnega postopka, v korist drugega dolžnika - hipotekarnega ali realnega dolžnika, gre za nasledstvo pri predmetu izvršbe, zaradi česar novi imetnik predmeta izvršbe poleg osebnega dolžnika vstopi v izvršbo in ima položaj hipotekarnega (realnega) dolžnika. Zoper novega lastnika je mogoče zgolj nadaljevanje prvotnega izvršilnega postopka in ni mogoče sprožiti novega izvršilnega postopka. Nov predlog za izvršbo je treba zaradi litispendence zavreči.
Izvršilni postopek se prekine le glede tistega dolžnika, v zvezi s katerim je podan razlog za prekinitev (postopek zaradi insolventnosti), ne pa tudi zoper morebitne druge dolžnike, tako tudi ne za dolžnike, ki vstopijo v izvršbo kot realni oziroma hipotekarni lastniki v času trajanja izvršilnega postopka prenesene lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka.
SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14, 29. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih najemnin člen 14. ZS člen 3, 3/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – delitev stroškov obratovanja – sporočanje števila uporabnikov – exceptio illegalis – trditveno breme
Merilo za razdelitev plačila stroškov upravljanja mora biti postavljeno upoštevaje število posameznih delov stavbe, površine posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela. Določilo Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, da se v primeru izostanka obvestila o tem koliko oseb biva v stanovanju, šteje, da je le teh 8, nima opore v zakonu.
Sodišče sodi v okviru ustave in zakonov. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti.
ZIZ člen 174, 174/1, 174/2, 178, 178/2. ZMVN člen 1, 3, 5, 7, 7/7.
cenitev nepremičnin - izvedensko mnenje - množično vrednotenje nepremičnin - prepoved odsvojitve in obremenitve - prisilna hipoteka - ovira za prodajo na prisilni dražbi
Pravnoposlovna prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, čeprav je vknjižena v zemljiški knjigi, ni ovira za prodajo stvari na prisilni dražbi, saj preprečuje le pravnoposlovno obremenitev in odsvojitev, torej takšno temelječo na pravnem poslu, nima pa vpliva na prisilno prodajo stvari na podlagi zakona.
ZPP člen 81, 105a.ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZST-1 člen 8, 34.
rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka - tek v času sodnih počitnic
Čeprav je plačilo sodne takse procesna predpostavka (8. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1 in 105.a člen ZPP), je rok za plačilo sodne takse materialnopravni in ne procesni rok. Ta je namreč določen v 34. členu ZST-1, obveznost stranke pa je materialnopravna obveznost. Rok za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, teče tudi v času sodnih počitnic.
plačilo sodne takse – plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – dan plačila – domneva pravočasnosti plačila
Tožeča stranka je pravočasno plačala sodno takso, saj je dala nalog ponudniku plačilnih storitev v okviru 15-dnevnega roka za plačilo sodne takse, istega dne pa je s priporočeno poštno pošiljko sodišče obvestila o plačilu sodne takse in priložila dokazilo.
(delni) odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - izvedenstvo
1. Iz podatkov spisa je razvidno, da nasprotni udeleženec nikoli ni izrecno zahteval drugega izvedenca.
2. Nasprotni udeleženec s svojo pritožbo ni uspel razvrednotiti prepričljivega in strokovnega izvedenskega mnenja, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti.
URS člen 155. ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 73, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
sprememba ZIZ - retroaktivna veljava zakona - prehodne določbe - izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe
Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-20, 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4, 59/5, 59/6, 109, 109/6. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4. ZUJF člen 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZDR člen 23, 23/1. ZIntPK člen člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 38/2.
ravnatelj - razrešitev s funkcije - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dejavnost vzgoje in izobraževanja - javna šola - javni zavod - objava prostega delovnega mesta
Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje soproge ustreza nasprotju interesov, saj je tožnik kot predstavnik tožene stranke oziroma delodajalca s svojo soprogo kot delavko sklepal pogodbo o zaposlitvi v javnem zavodu oziroma javni šoli. S tem, ko ni ravnal v skladu z določbama ZIntPK in kot predstojnik ni obvestil sveta tožene stranke, je ravnal nezakonito.
invalidnost III. kategorije - datum priznanja pravice - datum nastanka invalidnosti
V socialnih sporih je sodišče pri svoji odločitvi vezano na materialno pravo. Datum nastanka invalidnosti je pomemben zaradi pridobitve določenih pravic (npr. pri izpolnjevanju potrebne gostote za priznanje samih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, itd.), zaradi tega stranke v zvezi s tem nimajo razpolagalnih pravic, ki bi nasprotovale prisilnim predpisom (3/3 ZPP). Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo pravico do dela v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno od datuma, ki ga je ugotovila invalidska komisija druge stopnje, kljub temu, da je tožnik v tožbi navedel drug datum. Zato sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo.
S tem, ko je v sodbi zapisalo, da obtoženec ni uspel dokazati, da bi v času storitve kaznivega dejanja bil drugod, oziroma, da je bil pajser ukraden v okoliščinah, kot jih je zatrjeval, pa tudi ni kršilo načela domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave R Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, kot pritožnik v pritožbi izrecno navaja. Res je, da so pravila dokazovanja v kazenskem postopku na strani upravičenega tožilca, vendar ker je obtoženec oporekal dokazom, ki so utemeljevali njegovo krivdo, je bilo dokazno breme glede zatrjevanega alibija in uporabe pajserja s strani druge osebe, na njegovi strani.
Potek drugih kazenskih postopkov in njihov izid, sam po sebi ne more vplivati na vprašanje, ali je obtoženec storilec obravnavanega kaznivega dejanja, pač pa je lahko dokaze in podatke iz drugih kazenskih zadev, moč ustrezno ovrednotiti tudi z dokazi in dejstvi v obravnavani zadevi.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Tožnik je delal v ruskem turnusu (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Ruski turnus pomeni po svoji naravi neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka nujno pride tudi do situacije, ko delavec v tednu dela le tri dni. Tožnik bi bil upravičen do dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, če ne bi četrti odstavek 97.b člena ZObr izrecno določal, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Tožniku zato za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 % (40. člen KPJS) in ne dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času v višini 10 % po prvem odstavku 42. člena KPJS.
ZGD-1 člen 408, 409, 410, 412, 521, 521/1, 521/1-2, 552. ZFPPIPP člen 108. ZIZ člen 270. ZPP člen 285.
likvidacijski upravitelj - redno prenehanje družbe z likvidacijo - kolizija interesov
Likvidacijski upravitelj ima torej pooblastilo (412. člen ZGD-1), da stori vse, kar je mogoče in dovoljeno, da poplača upnike, hkrati pa mora poskrbeti, da izterja („iztoži“) terjatve družbe, za razliko od začetka stečaja, pa, kot je že bilo navedeno, začetek likvidacijskega postopka ne vpliva ne na terjatve upnikov ne na terjatve družbe. Tudi zato v postopku rednega prenehanja družbe z likvidacijo ni uporabljiva specialna določba petega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na situacije, ko ima upravitelj v stečaju položaj odvetnika in ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajem, v katerem je bil imenovan za upravitelja. Prav tako pa v tem kontekstu ni mogoče govoriti o koliziji interesov, na kar se predlagatelj v pritožbi ponovno sklicuje, saj likvidacijski upravitelj varuje interese tako delničarjev (družbenikov), upnikov, delavcev, potrošnikov in glede na okoliščine primera v posameznih primerih tudi javne interese (tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 733).
prava neuka stranka - samostojni podjetnik posameznik - procesno pobotanje
Je pa utemeljen pritožbeni očitek toženca, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v zvezi z njegovim ugovorom, da ima zoper tožnico (zapadlo) terjatev, ki izhaja iz istega istega poslovnega razmerja, v okviru uporabe 12. člena ZPP opozoriti na možnost procesnega pobotanja. Takšno je tudi stališče pravne teorije (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar N. Betetto k 12. členu, stran 114).
Tožena stranka sodne takse do odločanja sodišča druge stopnje ni plačala. Posledica neplačila sodne takse, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravna fikcija, da se šteje pritožbo za umaknjeno.
plačilo sodne takse – prehodna določba – uporaba zakona – pravnomočno zaključen postopek
Za pravilno uporabo prava (ZST ali ZST-1) je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen. Ker toženec v pritožbi zoper sodbo trdi, da mu ta ni bila vročena, višje sodišče ob tokratnem odločanju ne more prejudicirati odločitve o utemeljenosti take pritožbe, zato šteje, da postopek ni pravnomočno zaključen. Čim je tako, je odločitev sodišča pod 1. točko izreka napačna zato, ker je sodna taksa nepravilno odmerjena, pod 2. točko izreka pa zato, ker je bil pozivni postopek v primeru predloga za taksno oprostitev drugačen od sedaj veljavnega oziroma je bilo treba predlog utemeljiti z drugimi dokazili kot sedaj.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
jama na trasi vlečnice - smučarska nezgoda - redno vzdrževanje smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča
Ugotovljena 20 do 30 cm globoka luknja v snegu na trasi vlečnice predstavlja nevarno mesto v smislu 5. člena ZVSmuč in je od upravljalca smučišča terjala, da jo zasuje s snegom.
ZIZ člen 62, 62/2. ZObr člen 93, 93/2, 98c, 98c/1. OZ člen 3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami člen 5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - vračilo stroškov usposabljanja - vojak
Drugi odstavek 93. člena ZObr določa, da lahko pripadnik stalne sestave pogodbo o zaposlitvi enostransko odpove, vendar mora, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, ministrstvu (tožeči stranki) vrniti sorazmerni del stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja, če pogodbo odpove pred iztekom desetih let. Za odločitev o obveznosti toženca, da povrne sorazmeren del stroškov usposabljanja, ta določba ne pride v poštev. Toženčeva obveznost je bila namreč med strankama dogovorjena s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, s katerim pravdni stranki nista le razveljavili pogodbe o zaposlitvi, temveč sta uredili tudi posledice razveljavitve. Ker lahko skladno s 3. členom OZ udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, v kolikor jih ne urejajo v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli, 93. člen ZObr pa ni določba prisilne narave, je toženec s podpisom sporazuma o razveljavitvi veljavno prevzel obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov vojaško strokovnega usposabljanja.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami v 5. členu določa, da se pripadniku v mednarodnih operacijah in misijah plača za opravljanje vojaške službe izven države obračuna za ves čas napotitve na opravljanje vojaške službe izven države v skladu z izdanim aktom poveljevanja, s katerim je bil pripadnik izven države napoten. Toženec je zato upravičen do plače za opravljanje vojaške službe izven države le v obdobju, ko je takšno službo tudi dejansko opravljal, ne pa tudi za dneve, ko se je že vrnil v RS. Ker je tožeča stranka tožencu za sporni mesec izplačala plačo za delo izven države, čeprav mu pripada takšna plača le za dni, ko je bil dejansko izven države, je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vračilo spornega zneska iz naslova preveč izplačane plače utemeljen.
Glede na definicijo svojega poklica, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1, se pri tožnici šteje za svoj poklic delo, ki ga je opravljala nazadnje, preden je bila spoznana za delovnega invalida III. kategorije, torej delo šolski pedagog in učiteljica geografije, za kar ima tudi izobrazbo, saj je po poklicu univerzitetna diplomirana pedagoginja in geografinja. Za njen poklic pa se štejejo tudi vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, torej dela v okviru delokroga pedagoginje in geografinje in vsa dela, na katerih je pridobila dodatno usposobljenost in delovne izkušnje tekom zaposlitve.
Pogoj za pridobitev poklicne rehabilitacije je ugotovljena II. kategorija invalidnosti. Ta je po 2. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. Ker takšnega stanja sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo, je sklicevanje pritožbe na mnenje izvedenke glede rehabilitacije neutemeljeno.
Tožnica je tekom postopka uveljavljala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka. O tem, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti, je podala mnenje sodna izvedenka specialistka medicine dela, prometa in športa in sicer, da pri tožnici ni utemeljena I. kategorija invalidnosti, ampak III. kategorija invalidnosti.
ZLPP ne daje odgovora na vprašanje, ali je določen posel, ki izpolnjuje znake katerega od dejanskih stanov domnev oškodovanja iz 48. in 48. a člena ZLPP, ničen ali izpodbojen. Le tega je zato treba poiskati v tistih institutih obligacijskega prava, ki so operacionalizirala po teži, vrsti in obliki primerljive kršitve načel obligacijskega prava. Za pravno kvalifikacijo ravnanj, ki pomenijo oškodovanje družbene lastnine, je treba zato (izmenično) uporabljati ZLPP kot lex specialis in ZOR kot lex generalis.
Posebnost paulijanske tožbe po 25.h. členu ZPPOLS je v tem, da so pri njej izenačeni relativni učinki izpodbitega razpolaganja z absolutnimi učinki razveljavitve pogodbe. V obravnavanem razmerju namreč ni tretjih, nasproti katerim bi izpodbito dejanje še lahko veljalo oz. moralo veljati, pa tudi dejanja ne izpodbija tretji, ki v izpodbijanem razmerju ni bil udeležen, kar oboje je značilno za redni obligacijskopravni institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj.