Pri odločitvi o obveznosti plačila varščine za pravdne stroške gre za pomembnejšo procesno odločitev. Tudi pri sprejemanju pomembnejših procesnih odločitev mora biti načelo kontradiktornosti spoštovano.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14, 29. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih najemnin člen 14. ZS člen 3, 3/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – delitev stroškov obratovanja – sporočanje števila uporabnikov – exceptio illegalis – trditveno breme
Merilo za razdelitev plačila stroškov upravljanja mora biti postavljeno upoštevaje število posameznih delov stavbe, površine posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela. Določilo Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, da se v primeru izostanka obvestila o tem koliko oseb biva v stanovanju, šteje, da je le teh 8, nima opore v zakonu.
Sodišče sodi v okviru ustave in zakonov. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti.
ZPP člen 81, 105a.ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZST-1 člen 8, 34.
rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljivost roka - tek v času sodnih počitnic
Čeprav je plačilo sodne takse procesna predpostavka (8. člen Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1 in 105.a člen ZPP), je rok za plačilo sodne takse materialnopravni in ne procesni rok. Ta je namreč določen v 34. členu ZST-1, obveznost stranke pa je materialnopravna obveznost. Rok za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, teče tudi v času sodnih počitnic.
(delni) odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - izvedenstvo
1. Iz podatkov spisa je razvidno, da nasprotni udeleženec nikoli ni izrecno zahteval drugega izvedenca.
2. Nasprotni udeleženec s svojo pritožbo ni uspel razvrednotiti prepričljivega in strokovnega izvedenskega mnenja, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti.
plačilo sodne takse – plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – dan plačila – domneva pravočasnosti plačila
Tožeča stranka je pravočasno plačala sodno takso, saj je dala nalog ponudniku plačilnih storitev v okviru 15-dnevnega roka za plačilo sodne takse, istega dne pa je s priporočeno poštno pošiljko sodišče obvestila o plačilu sodne takse in priložila dokazilo.
plačilo sodne takse – prehodna določba – uporaba zakona – pravnomočno zaključen postopek
Za pravilno uporabo prava (ZST ali ZST-1) je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen. Ker toženec v pritožbi zoper sodbo trdi, da mu ta ni bila vročena, višje sodišče ob tokratnem odločanju ne more prejudicirati odločitve o utemeljenosti take pritožbe, zato šteje, da postopek ni pravnomočno zaključen. Čim je tako, je odločitev sodišča pod 1. točko izreka napačna zato, ker je sodna taksa nepravilno odmerjena, pod 2. točko izreka pa zato, ker je bil pozivni postopek v primeru predloga za taksno oprostitev drugačen od sedaj veljavnega oziroma je bilo treba predlog utemeljiti z drugimi dokazili kot sedaj.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - pravdna sposobnost
Tožnik je vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči (1. odstavek 343. člena ZPP). Tožniku je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva, zato je pritožba, ki jo je vložil tožnik sam, tudi iz tega razloga nedovoljena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - naključno pridobljeni dokazi - privilegirana priča - pridobivanje prometnih podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - načelo sorazmernosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - preiskava prevoznega sredstva - carinska kontrola - preiskava brez odredbe sodišča
Osnovno vprašanje, ki se zastavlja ob obravnavi zahteve za izločitev dokazov, zadeva veljavnost določbe 149.b člena ZKP po tistem, ko je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-65/19 z dne 3.4.2014 razveljavilo določbe 162. do 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1). Dejstvo namreč je, da so bili prometni podatki, katerih izločitev se zahteva, pridobljeni pred razveljavitvijo ZEKom in zato razveljavitev zakona še ne pomeni, da so bili tudi vsi konkretni ukrepi, ki so bili odrejeni na podlagi razveljavljenega predpisa, v neskladju s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče glede na izhodišča ustavne odločbe ravnalo povsem pravilno, ko je veljavnost pridobljenih prometnih podatkov ocenjevalo z vidika načela sorazmernosti ukrepa glede na težo kaznivega dejanja in tudi dejstva, da je Ustavno sodišče v odločbi izrecno ugotovilo, da je zakonodajalec za poseg v ustavno varovano pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave, imel ustavno dopusten cilj (preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon hudih kaznivih dejanj).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - vmesna sodba
V tem sporu je bilo z vmesno sodbo že pravnomočno odločeno, da je tožničin odškodninski zahtevek po podlagi utemeljen. Revizijsko sodišče je reviziji tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in tožbeni zahtevek glede temelja zavrnilo. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju tožbeni zahtevek za plačilo vtoževanega zneska pravilno zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni utemeljen, glede na to, da je revizijsko sodišče zahtevek po temelju zavrnilo. Tako je bilo pravnomočno odločeno, da tožena stranka za škodo, ki je nastala tožnici, ni odškodninsko odgovorna.
Posledice po zlomu reber in ključnice, bolečine psihogenega izvora, ponavljajoča se depresivna motnja v zmerni obliki brez psihotičnih simptomov, somatoformna in osebnostna motenost v funkcijskem statusu tožnice ne pomenijo tolikšnega bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, da pri njej ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti za delo čistilke v polovičnem delovnem času. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4. ZDR člen 147.
plačilo razlike plače - dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - višina dodatka - kolektivna pogodba - vojska - posebni delovni pogoji - ruski turnus
Tožnik je delal v ruskem turnusu (delo je opravljal 12 ur, nato 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Ruski turnus pomeni po svoji naravi neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka nujno pride tudi do situacije, ko delavec v tednu dela le tri dni. Tožnik bi bil upravičen do dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, če ne bi četrti odstavek 97.b člena ZObr izrecno določal, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Tožniku zato za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 % (40. člen KPJS) in ne dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času v višini 10 % po prvem odstavku 42. člena KPJS.
URS člen 155. ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 73, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
sprememba ZIZ - retroaktivna veljava zakona - prehodne določbe - izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe
Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.
jama na trasi vlečnice - smučarska nezgoda - redno vzdrževanje smučišča - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča
Ugotovljena 20 do 30 cm globoka luknja v snegu na trasi vlečnice predstavlja nevarno mesto v smislu 5. člena ZVSmuč in je od upravljalca smučišča terjala, da jo zasuje s snegom.
invalidnost III. kategorije - datum priznanja pravice - datum nastanka invalidnosti
V socialnih sporih je sodišče pri svoji odločitvi vezano na materialno pravo. Datum nastanka invalidnosti je pomemben zaradi pridobitve določenih pravic (npr. pri izpolnjevanju potrebne gostote za priznanje samih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, itd.), zaradi tega stranke v zvezi s tem nimajo razpolagalnih pravic, ki bi nasprotovale prisilnim predpisom (3/3 ZPP). Sodišče prve stopnje je zato tožniku pravilno priznalo pravico do dela v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno od datuma, ki ga je ugotovila invalidska komisija druge stopnje, kljub temu, da je tožnik v tožbi navedel drug datum. Zato sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni prekoračilo.
imenovanje izrednega revizorja – podcenjenost posameznih postavk
Po določbi 322. člena ZGD-1 imenuje sodišče na predlog delničarjev izrednega revizorja, če obstaja vzrok za domnevo, da so v računovodskih izkazih, ki so sestavni del sprejetega letnega poročila, posamezne postavke bistveno podcenjene. Da obstaja vzrok za domnevo, je pravni standard, ki ga je sicer potrebno vsebinsko napolniti v vsakem posameznem primeru, pomeni pa z vidika trditvenega in dokaznega bremena, da mora predlagatelj postopka zatrjevati take okoliščine (vzroke), da je na njihovi podlagi verjetno sklepati, da so posamezne postavke v računovodskih izkazih bistveno podcenjene (ni pa mu potrebno podcenjenosti že dokazati).
nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev - ustavitev izplačevanja - preplačilo - neupravičena obogatitev
Potem ko je bilo z odločbo dokončno in pravnomočno izrečeno, da se ustavi izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev z določenim dnem (ker je bil tožnik z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje izbrisan iz evidence brezposelnih oseb), in da se mu dajatev ponovno izplačuje od dne, ko je bil ponovno vpisan v evidenco brezposelnih, je v vmesnem obdobju prišlo do preplačila mesečnih zneskov denarne dajatve iz naslova nadomestila za čas čakanja na zaposlitev. Izpodbijani upravni odločbi o ugotovljenem preplačilu in vračilu neupravičeno prejetih zneskov invalidske dajatve sta zato pravilni in zakoniti.
Tožena stranka sodne takse do odločanja sodišča druge stopnje ni plačala. Posledica neplačila sodne takse, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je pravna fikcija, da se šteje pritožbo za umaknjeno.
V tožničinem primeru niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Prejemek na družinskega člana tožničine družine je namreč višji kot je minimalni dohodek, določen po 8. členu ZSVarPre, ki je pogoj za pridobitev denarne socialne pomoči.
Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje iz 2. odstavka 11. člena ZST se po ustaljeni sodni praksi presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje tudi ZSVarPre, to je mesečni dohodek, ki ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Vendar je to stališče mogoče uporabiti le v primeru, če imajo nosilci stalne denarne dohodke, ne pa tudi, kadar prosilci prejmejo le enkratni dohodek oziroma imajo dohodek le določen čas (npr. za čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost). V takšnih primerih je potrebno presoditi vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja prosilca.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 93, 93/1, 93/1-1, 93/1-2.
invalidnost III. kategorije
Tožnik ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, temveč s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, na drugem delovnem mestu, z omejitvami. Zato je pri njem zaradi posledic poškodbe izven dela podana III. kategorija invalidnosti v smislu 3. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.