začetek postopka osebnega stečaja - namen stečaja - odpust obveznosti - ponoven odpust obveznosti - pravni interes
Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika.
Primarnega namena ni mogoče doseči; ker pa tudi (ponoven) odpust obveznosti ne bi bil mogoč, je pravilen zaključek, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.
ugovor zoper dopolnjeni seznam - nedovoljena pritožba zoper končni seznam – zavrženje pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.
osebni stečaj – pritožba zoper sklep o začetku postopka – prepozna pritožba – fikcija vročitve – štetje rokov
Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bilo obvestilo dolžniku o pošiljki, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dolžniku puščeno v hišnem predalčniku 12.6.2014. Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP se v takšnem primeru vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka (27.6.2014), rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (28.6.2014). Ta rok se je iztekel 14.7.2014. Ta dan je bila sobota, zato bi morala biti pritožba vložena v ponedeljek 14.7.2014. Dolžnik je pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja vložil 15.7.2014, kar pa je prepozno.
Nasprotna udeleženka ni izpodbijala sklepa zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika z dne 28.10.2014, s katerim je ta dovolil zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, zato ne more izpodbijati odločitve o ugovoru, ki ga je vložil drug udeleženec. Njena pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
pravdni stroški – pravica do povračila pravdnih stroškov – odvetnik kot stranka
Kadar odvetnik sam nastopa kot stranka v določenem postopku, v katerem ni zastopan po drugem odvetniku, mu ne gre povračilo stroškov (nagrade) po določbah odvetniške tarife.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dopustnost ponovnega predloga – listina v tujem jeziku
V kolikor je bil stečajni dolžnik za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil odpust zavrnjen, v letu 2013 rehabilitiran, za kar prilaga listino Republike Hrvaške z dne 16. 9. 2014, višje sodišče tudi te pritožbe ne sprejema. Prvič, listina ni priložena v overjenem prevodu, drugič, dolžnik ne pojasni, zakaj zatrjevanega ni navedel že v predlogu za začetek stečajnega postopka, tretjič, dolžnik ne zatrjuje, da bi bilo kaznivo dejanje iz kazenske evidence sedaj že izbrisano.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – obstoj terjatve upnika – standard verjetnosti – nasprotna terjatev dolžnika – upravičen izostanek iz naroka – preložitev naroka – narok za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokazov
V stečajnem postopku se ne odloča o morebitnih nasprotnih terjatvah dolžnika zoper upnika, ki jih dolžnik zatrjuje iz naslova odškodninske odgovornosti (zaradi kršitve kreditnih pogodb). To tudi ne more vplivati na insolventnost.
Preklic naroka je utemeljen le v tistih primerih, ko gre za nenaden in nepredvidljiv dogodek, ki onemogoča udeležbo stranke na naroku.
Sodišče mora pri izvajanju razjasnjevalne obveznosti na eni strani upoštevati dolžnost same stranke pri izbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga tudi odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Če ima stranka za pooblaščenca odvetnika, je treba takšno skrbnost od nje še toliko bolj pričakovati. Na drugi strani mora sodišče pri določanju meje svoje obveznosti materialnega procesnega vodstva izhajati tudi iz dejstva, da enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva, do nepristranskega sojenja in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožene stranke glede višine tožbenega zahtevka, ni obstajala dolžnost sodišča, da tožečo stranko še dodatno poziva k dopolnitvi navedb ter predložitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga. Sodišče je v okviru materialnega procesnega vodstva sicer dolžno stranko vzpodbuditi, da navede manjkajoča dejstva, kar velja tudi v primeru dokazov, toda upoštevajoč zgoraj navedene omejitve. Ne obstaja namreč dolžnost sodišča, da iz zatrjevanih dejstev samo izbira in strankam sugerira predlaganje dokazov, ki podpirajo njene zahtevke ali ugovore, pač pa jih mora predlagati stranka sama.
ZPP člen 188, 188/2, 308, 351, 351/1, 440. ZIZ člen 62, 62/2.
sklenitev sodne poravnave po izdaji sodbe sodišča prve stopnje – umik tožbe
Pravda teče o zahtevku, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 308. členom ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo, pri tem pa je na podlagi 440. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju razveljavilo tudi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna vtoževano terjatev.
Razlika med goljufijo po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in njeno privilegirano obliko po drugem odstavku tega člena je v tako imenovani kriminalni poti (iter criminis). V primeru drugega odstavka 211. člena KZ so namreč inkriminirana pripravljalna dejanja za storitev (zavarovalniške) goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja subsidiarne narave.
Ko je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa do poteka roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni vložil predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, lahko dolžnik doseže prekinitev predhodnega stečajnega postopka zaradi uvedbe postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj ob izpolnjevanju predpostavk iz 235. do 238. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073471
ZPP člen 285, 337, 337/1. OZ člen 631. ZFPPIPP člen 46.
gradbena pogodba – neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika – odgovornost naročnika za zahtevke podizvajalcev – vpliv postopka prisilne poravnave – načelo enakega obravnavanja upnikov – materialno procesno vodstvo – pritožbene novote
Podizvajalec, ki ima pravico uveljaviti plačilo v skladu s 631. členom OZ, ni v enakem položaju kot upniki insolventnega dolžnika, ki te pravice nimajo. V skladu s 46. členom ZFPPIPP je tako treba enako obravnavati le upnike, ki to pravico imajo.
V obravnavani zadevi gre za samostojno pravico, ki jo je imel I. d. d. do tožene stranke in na katero začetek postopka zaradi insolventnosti nad tožečo stranko ne vpliva, saj je to samostojna terjatev do naročnika, postopek zaradi insolventnosti pa vpliva le na terjatve, ki jih imajo upniki do insolventnega dolžnika. Naročnik pa podizvajalcu odgovarja za njegovo celotno terjatev, seveda le do višine neizplačanega glavnemu izvajalcu.
oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse - nov predlog
Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča v skladu z zakonom prav tako le enkrat.
odstop od vzajemno neizpolnjene pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov
Glede na to, da ne iz predloga upravitelja, ki ga je v obrazložitvi svojega sklepa povzelo sodišče prve stopnje in tudi iz preostale obrazložitve ne izhaja ocena (izračun), kaj za stečajno maso pomeni odstop od pogodbe in kaj bi za stečajno maso predstavljalo vztrajanje pri pogodbi, izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preizkusiti.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – oprava storitev – trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga
Skladno z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in nato predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Ker tožeča stranka obsega opravljenih storitev v svojih vlogah niti ni zatrjevala, manjkajočih trditev ne more nadomestiti račun, ki kot listina tožeče stranke lahko službi zgolj kot dokaz za dokazovanje predhodno zatrjevanih dejstev.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 189, 189/3.
izvršba na nepremičnine – prenos lastninske pravice na nepremičnini po zaznambi sklepa o izvršbi – vstop novega lastnika v izvršilni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka – nov predlog za izvršbo zoper novega lastnika nepremičnine – litispendenca – postopek zaradi insolventnosti – prekinitev izvršilnega postopka – obseg prekinitve postopka
V primeru, ko po pridobitvi zastavne pravice in izdaji sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika pride do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet prvotnega izvršilnega postopka, v korist drugega dolžnika - hipotekarnega ali realnega dolžnika, gre za nasledstvo pri predmetu izvršbe, zaradi česar novi imetnik predmeta izvršbe poleg osebnega dolžnika vstopi v izvršbo in ima položaj hipotekarnega (realnega) dolžnika. Zoper novega lastnika je mogoče zgolj nadaljevanje prvotnega izvršilnega postopka in ni mogoče sprožiti novega izvršilnega postopka. Nov predlog za izvršbo je treba zaradi litispendence zavreči.
Izvršilni postopek se prekine le glede tistega dolžnika, v zvezi s katerim je podan razlog za prekinitev (postopek zaradi insolventnosti), ne pa tudi zoper morebitne druge dolžnike, tako tudi ne za dolžnike, ki vstopijo v izvršbo kot realni oziroma hipotekarni lastniki v času trajanja izvršilnega postopka prenesene lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-8, 452, 452/1, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti – trditve in dokazi – pravočasnost – trditveno in dokazno breme – prevalitev – upravnik – ključ delitve – prekluzija
V drugi pripravljalni vlogi predloženi dokazi niso prepozni, v kolikor pomenijo odgovarjanje na navedbe druge stranke, pri čemer mora biti že v prvi pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) dovolj trditev in dokazov za utemeljenost tožbenega zahtevka.
Pri odločitvi o obveznosti plačila varščine za pravdne stroške gre za pomembnejšo procesno odločitev. Tudi pri sprejemanju pomembnejših procesnih odločitev mora biti načelo kontradiktornosti spoštovano.
SZ-1 člen 30, 30/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14, 29. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih najemnin člen 14. ZS člen 3, 3/1.
spor majhne vrednosti – upravnik – delitev stroškov obratovanja – sporočanje števila uporabnikov – exceptio illegalis – trditveno breme
Merilo za razdelitev plačila stroškov upravljanja mora biti postavljeno upoštevaje število posameznih delov stavbe, površine posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela. Določilo Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, da se v primeru izostanka obvestila o tem koliko oseb biva v stanovanju, šteje, da je le teh 8, nima opore v zakonu.
Sodišče sodi v okviru ustave in zakonov. Če meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga ne sme uporabiti.