preživnina – preživninska obveznost – preživninski zavezanec – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tožeča stranka s tožbo terja od tožene stranke izdatke, ki jih je imela s preživljanjem njenega sina B., ki ga je bila toženka dolžna preživljati. Toženka se tej svoji obveznosti v razmerju do tožeče stranke, ki ni preživninski zavezanec njenega sina B., ne more izogniti s sklicevanjem na preživninsko obveznost sinovega očeta.
V skladu s 126.a členom ZDavP-2 ne nastopi absolutno zastaranje davčne obveznosti (5. odstavek 126. člena ZDavP-2) v primeru, ko je bila terjatev najprej zavarovana s hipoteko na nepremičnini (lahko tudi na podlagi ohranjene hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v primeru ustavitve nepremičninske izvršbe, kot je bilo v zadevi In 1/2013), nato pa je v zakonsko določenem roku predlagana izvršba.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
URS člen 15, 15/3, 15/4. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/1, 149b, 155, 155/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
ugotavljanje dovoljenosti dokaza – izločitev dokazov – vrednotenje podatkov, pridobljenih z ukrepom po 149.b členu ZKP – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – hramba prometnih podatkov – ekskluzijsko pravilo – načelo sorazmernosti – prikriti preiskovalni ukrepi – odreditev – utemeljeni razlogi za sum – tajno opazovanje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pri presoji, ali so bile ustavne pravice obtoženca kakorkoli prizadete z uporabo prometnih podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ukrepa iz 149.b člena ZKP, je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014, ki je razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1, potrebno izhajati iz teže očitanih kaznivih dejanj ter z upoštevanjem načela sorazmernosti in nujnosti pogojev.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
pogodba o odvetniškem zastopanju - tuj odvetnik - aktivna legitimacija
Tožnica je kot tuja odvetniška družba, pri zastopanju toženca v RS sodelovala z A. B., odvetnikom v Jesenicah, kot ji to narekuje prvi odstavek 34d. člena ZOdv, zaradi česar je aktivno legitimirana za plačilo opravljenih odvetniških storitev.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 153, 153/3, 210, 211, 215, 215/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov postopka – odmera višine predujma – nadomestilo upravitelju – odmera nagrade upravitelja – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za opravljanje nadzora – enakost pred zakonom
Dolžnik ima po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati.
Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razloge o višini prisojene terjatve ima. Ali ti razlogi obenem predstavljajo vse relevantne odločilne razloge, pa je odvisno od tega, kateri razlogi sploh so pravno odločilni za preizkus odločitve o višini prisojene terjatve. Slednje je odvisno od tega, kaj je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve.
Pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.
postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec – odvetnik – pravniški državni izpit – obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – pogoj nekrivde – procesna skrbnost
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi odločanje o pritožbi (kot rednem pravnem sredstvu), vloženi zoper sklep o obnovi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Pri oceni zadostnosti procesne skrbnosti je nedvomno treba izhajati iz povprečnega posameznika, kar pomeni dajanje prednosti objektivnemu vidiku pred subjektivnim, vendar ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Navedeno je bilo vodilo tudi sodišču prve stopnje pri njegovi presoji, ki je zato pravilna.
čas in kraj sklenitve pogodbe – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izdatek za drugega – asignacija – razmerje med prejemnikom nakazila in nakazancem – nakazančev sprejem – ugovori nakazanca – pogodba o odstopu terjatve
Asignatar pridobi pravico zahtevati izpolnitev nakazila od asignata šele takrat, ko prejme njegovo izjavo o sprejemu nakazila, asignat pa pri izpolnitvi nima ugovorov iz temeljnega razmerja z asignantom.
Določila 191. člena OZ v razmerju med pravdnima strankama ni mogoče uporabiti, saj tožnica spornega zneska ni plačala toženki, ampak ga je, kot trdi, plačala zanjo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
premoženjsko stanje – predlog za obročno plačilo sodne takse – dovoljene pritožbene novote
Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku – krivdno načelo
V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082477
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2. OZ člen 943.
kasko zavarovanje – zavarovalni primer – tatvina vozila – vrednost odtujenega vozila – merila eurotax – konkretizirano prerekanje dejstev – izplačilo zavarovalnine – tek zamudnih obresti – trditveno breme – neprerekane trditve
Toženka je navedla le, da “iz previdnosti predlaga izvedenca avtomobilske stroke“. Takšna navedba ne predstavlja zanikanja tožnikovih trditev o vrednosti avtomobila. Ker torej toženka trditvi tožnika o vrednosti avtomobila ni nasprotovala, tožniku tega dejstva ni bilo treba dokazovati. Dejstvo, da izpisa o vrednosti avtomobila po merilih eurotax ni predložil, torej na odločitev o tožbenem zahtevku ni moglo vplivati. Postavljanje izvedenca za dokazovanje priznanih dejstev pa bi bilo ne le nepotrebno, ampak nedopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082928
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 51, 103, 299, 299/1, 435.
prodajna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti – pravice druge stranke – zamudna sodba – pogoji za zamudno sodbo – sklepčnost
Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
etažna lastnina – etažni lastniki – etažni lastniki kot stranka postopka – sposobnost biti stranka v postopku – aktivna legitimacija – hišniško stanovanje – skupni deli – posamezni deli – lastninskopravna razmerja na skupnih delih – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Hišniško stanovanje je skupni del, ki služi več stanovanjskim stavbam in je v solastnini etažnih lastnikov teh stavb.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – obstoj terjatve upnika – standard verjetnosti – nasprotna terjatev dolžnika – upravičen izostanek iz naroka – preložitev naroka – narok za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokazov
V stečajnem postopku se ne odloča o morebitnih nasprotnih terjatvah dolžnika zoper upnika, ki jih dolžnik zatrjuje iz naslova odškodninske odgovornosti (zaradi kršitve kreditnih pogodb). To tudi ne more vplivati na insolventnost.
Preklic naroka je utemeljen le v tistih primerih, ko gre za nenaden in nepredvidljiv dogodek, ki onemogoča udeležbo stranke na naroku.
ugovor zoper dopolnjeni seznam - nedovoljena pritožba zoper končni seznam – zavrženje pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovem ugovoru o prerekanju terjatev v končnem seznamu o preizkusu terjatev.