razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
ZVOP-1 člen 30, 38, 38/3. OZ člen 179. ZPPDFT člen 3, 3-13, 79. ZBan člen 390a, 390a/5.
plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic – poseg v osebnostne pravice – protipravnost – osebni podatki – sistem izmenjave informacij o boniteti strank – SISBON – vpogled v evidence – zahteva za izbris podatkov
Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke. Sporna vpogleda v SISBON sta posledica tožnikove zahteve za izbris vseh podatkov, pri čemer ni pomembno, da tožnik v zahtevi za izbris podatkov ni izrecno navedel, naj se izbrišejo podatki tudi iz SISBON. Ker toženka s tožnikom ni bila več v poslovnem razmerju, se je lahko le z vpogledom v vse evidence prepričala o tem, kateri podatki se glede tožnika še vodijo, da bi lahko zadostila njegovi zahtevi.
Za utemeljenost denarnega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi okrnitve osebnostnih pravic mora tožnik izkazati obstoj predpostavk iz 179. člena OZ, zlasti dovolj visoko stopnjo intenzivnosti duševnih bolečin in njihovo trajanje, ki prisojo odškodnine sploh utemeljujejo.
Ker je tožnik ugovarjal višini deležev, je bil v nepravdnem postopku za razdružitev predmetne nepremičnine s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani napoten na pravdo za ugotovitev, da njegov delež na skupnem premoženju, nepremičnini, znaša več kot ½. Da je njegov delež večji kot ½, v pravdi ni uspel dokazati. Ker torej v pravdi ni uspel, je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je uspel z 60%, materialnopravno zmotna.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
premoženjsko stanje – predlog za obročno plačilo sodne takse – dovoljene pritožbene novote
Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083511
OZ člen 83.
razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji poslovanja – zavarovalna pogodba – izključitev zavarovalnega kritja
Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0075794
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 59. ZPP člen 7, 7/1, 206, 206/1, 285. ZZZDR člen 123, 123/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor po izteku roka – dopustnost ugovornih trditev – preživninska obveznost – ugovor prenehanja terjatve – drugačen način izpolnitve obveznosti – obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravočasnost ugovora po izteku roka – pogoj nekrivde – materialno procesno vodstvo in njegove meje – vloga sodišča – prekluzije – predlog za prekinitev postopka – dolžnost preživljanja otroka
Če se navedbe iz ugovora po izteku roka nanašajo na dejstva, ki so nastala pred vložitvijo rednega ugovora, mora dolžnik dokazati, da teh trditev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pojasnilo o tem, zakaj trditev iz ugovora po izteku roka brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, mora pri tem podati v sami vlogi - ugovoru po izteku roka, sicer ga sodišče ne sme obravnavati po vsebini.
V okviru materialnega procesnega vodstva že v pravdnem postopku razjasnjevalna dolžnost sodišča ni neomejena, predvsem pa je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka, upoštevajoč, da je v skladu z razpravnim načelom predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. V izvršilnem postopku pa je tudi sicer materialno procesno vodstvo v ugovornem postopku zelo omejeno; na eni strani velja breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije, saj v tem delu ugovornega postopka ZIZ določa sistem prekluzij. Glede na to je materialno procesno vodstvo potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.
preživnina – preživninska obveznost – preživninski zavezanec – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tožeča stranka s tožbo terja od tožene stranke izdatke, ki jih je imela s preživljanjem njenega sina B., ki ga je bila toženka dolžna preživljati. Toženka se tej svoji obveznosti v razmerju do tožeče stranke, ki ni preživninski zavezanec njenega sina B., ne more izogniti s sklicevanjem na preživninsko obveznost sinovega očeta.
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.
delna sodna poravnava – uporabnina – dopustitev rabe stvari – dejansko stanje – prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve. Tožnikovo prikrajšanje ni niti konkretno niti realno, saj ni dokazal, da je zahteval drugačen dogovor glede načina uporabe skupne nepremičnine kot v delni sodni poravnavi in tudi ni sprožil nepravdnega postopka za delitev solastnine.
Sklep je oblikovno res pomanjkljiv, saj izostane ločitev med izrekom in obrazložitvijo oziroma navedba mednaslova odločbe, ki bi kazala na obrazložitev, vendar ta lapsus calami nikakor ne pomeni, da je bila pritožnica prikrajšana za pravno sredstvo proti temu sklepu.
Šteje se, da je izročitev del v redu opravljena, če so predana osebi, ki jo izbere naročnik.
V sporu zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se mora sodišče izreči o tem, ali je pogodba, s katero naj bi do oškodovanja upnika prišlo, navidezna ali ne. Ne zadošča sklicevanje na tretji odstavek 50. člena, ki določa, da navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi ni mogoče uveljavljati. Za odločitev, ali je tožnik upravičen do pravnega varstva, je odločilno, kakšen posel je bil sklenjen. Samo na podlagi ugotovitve o sklenjenem pravnem poslu je mogoče presojati njegov vpliv na dolžnikovo plačevitost.
pogodba o odvetniškem zastopanju - tuj odvetnik - aktivna legitimacija
Tožnica je kot tuja odvetniška družba, pri zastopanju toženca v RS sodelovala z A. B., odvetnikom v Jesenicah, kot ji to narekuje prvi odstavek 34d. člena ZOdv, zaradi česar je aktivno legitimirana za plačilo opravljenih odvetniških storitev.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
Temeljno načelo odškodninskega prava, je da odškodnina ne sme presegati škode. Leasingodajalec tako zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če do razdrtja pogodbe ne bi prišlo. Zato je pravilen zaključek, da tožeča stranka ni upravičena do odškodnine iz razloga nevrnjenega predmeta leasinga, saj bi bila s tem neupravičeno obogatena glede na to, da ji je bila že priznana odškodnina kot pozitiven pogodbeni interes.
Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
Razlika med goljufijo po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in njeno privilegirano obliko po drugem odstavku tega člena je v tako imenovani kriminalni poti (iter criminis). V primeru drugega odstavka 211. člena KZ so namreč inkriminirana pripravljalna dejanja za storitev (zavarovalniške) goljufije, ki so v razmerju do dokončanega kaznivega dejanja subsidiarne narave.
Sodišče mora pri izvajanju razjasnjevalne obveznosti na eni strani upoštevati dolžnost same stranke pri izbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta stranki kot subjektu postopka nalaga tudi odgovornost za uveljavljanje svojih pravic. Če ima stranka za pooblaščenca odvetnika, je treba takšno skrbnost od nje še toliko bolj pričakovati. Na drugi strani mora sodišče pri določanju meje svoje obveznosti materialnega procesnega vodstva izhajati tudi iz dejstva, da enakega varstva pravic strank v postopku ni mogoče ločeno obravnavati od pravic nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva, do nepristranskega sojenja in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožene stranke glede višine tožbenega zahtevka, ni obstajala dolžnost sodišča, da tožečo stranko še dodatno poziva k dopolnitvi navedb ter predložitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga. Sodišče je v okviru materialnega procesnega vodstva sicer dolžno stranko vzpodbuditi, da navede manjkajoča dejstva, kar velja tudi v primeru dokazov, toda upoštevajoč zgoraj navedene omejitve. Ne obstaja namreč dolžnost sodišča, da iz zatrjevanih dejstev samo izbira in strankam sugerira predlaganje dokazov, ki podpirajo njene zahtevke ali ugovore, pač pa jih mora predlagati stranka sama.