V skladu s 126.a členom ZDavP-2 ne nastopi absolutno zastaranje davčne obveznosti (5. odstavek 126. člena ZDavP-2) v primeru, ko je bila terjatev najprej zavarovana s hipoteko na nepremičnini (lahko tudi na podlagi ohranjene hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v primeru ustavitve nepremičninske izvršbe, kot je bilo v zadevi In 1/2013), nato pa je v zakonsko določenem roku predlagana izvršba.
plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – domneva dobrovernosti – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – izredno priposestvovanje
Dobra vera priposestvovalca se domneva, tako da je na nasprotni stranki trditveno in dokazno breme o njegovi nedobrovernosti. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je torej na tožencu.
preživnina – preživninska obveznost – preživninski zavezanec – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tožeča stranka s tožbo terja od tožene stranke izdatke, ki jih je imela s preživljanjem njenega sina B., ki ga je bila toženka dolžna preživljati. Toženka se tej svoji obveznosti v razmerju do tožeče stranke, ki ni preživninski zavezanec njenega sina B., ne more izogniti s sklicevanjem na preživninsko obveznost sinovega očeta.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 22, 25, 26. ZPP člen 22, 22/2.
krajevna pristojnost - krajevna nepristojnost - izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - izključna pristojnost - preizkus pristojnosti in dopustnosti - uredba Bruselj I
Ker je sodišče že opravilo predhodni preizkus tožbe, se ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnost
Tožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
povrnitev stroškov v nepravdnem postopku – krivdno načelo
V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
premoženjsko stanje – predlog za obročno plačilo sodne takse – dovoljene pritožbene novote
Novi dokazi, ki jih je tožnica priložila svoji pritožbi, in njeno pritožbeno pojasnilo, da gre pri nakazilu na njen transakcijski račun v resnici za odškodnino, ki predstavlja manj kot polovico nastale škode, ugotovitve izpodbijanega sklepa vendarle postavljajo v drugačno luč. Ker tožnica razen plače nima drugih dohodkov, je vprašljivo, ali bo res brez škode za lastno preživljanje zmogla plačilo celotne dolgovane takse v odrejenem 15-dnevnem roku. Skupna višina takse, ki jo mora plačati tožnica, namreč za več kot trikrat presega njeno mesečno plačo.
Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
Spisovno gradivo izkazuje, da storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, saj mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 17. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 30. 12. 2014, preklicana odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložena storilcu s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 148/2014, z dne 11. 11. 2014 (ta sklep Okrajnega sodišča v Mariboru torej ni v nobeni povezavi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru PR 928/2014, z dne 4. 11. 2014, o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja storilcu, kot to napačno izpostavlja pritožba). Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča z izpodbijanim sklepom vsebinsko pravilna, ker niso podani pogoji za začasen odvzem vozniškega dovoljenja storilcu v skladu s 113.a členom ZP-1.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 12, 12/1. ZPP člen 7, 108, 108/5, 180, 278, 355.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev nepopolnega predloga – zavrženje predloga – smiselna uporaba določil ZPP – trditve o pravnoodločilnih dejstvih – razpravno načelo – izjava o premoženjskem stanju
V predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse mora prosilec navesti dejstva, ki so za odločitev pomembna. Če le-ta niso zatrjevana, predlog ni sposoben za obravnavanje. V izjavi o premoženjskem stanju, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo posredovani podatki, so dokaz, ki ga sodišče lahko preveri s pridobivanjem podatkov iz javnih evidenc, ali pa nanje opre svojo odločitev.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0075794
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 59. ZPP člen 7, 7/1, 206, 206/1, 285. ZZZDR člen 123, 123/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor po izteku roka – dopustnost ugovornih trditev – preživninska obveznost – ugovor prenehanja terjatve – drugačen način izpolnitve obveznosti – obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravočasnost ugovora po izteku roka – pogoj nekrivde – materialno procesno vodstvo in njegove meje – vloga sodišča – prekluzije – predlog za prekinitev postopka – dolžnost preživljanja otroka
Če se navedbe iz ugovora po izteku roka nanašajo na dejstva, ki so nastala pred vložitvijo rednega ugovora, mora dolžnik dokazati, da teh trditev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pojasnilo o tem, zakaj trditev iz ugovora po izteku roka brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, mora pri tem podati v sami vlogi - ugovoru po izteku roka, sicer ga sodišče ne sme obravnavati po vsebini.
V okviru materialnega procesnega vodstva že v pravdnem postopku razjasnjevalna dolžnost sodišča ni neomejena, predvsem pa je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka, upoštevajoč, da je v skladu z razpravnim načelom predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. V izvršilnem postopku pa je tudi sicer materialno procesno vodstvo v ugovornem postopku zelo omejeno; na eni strani velja breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije, saj v tem delu ugovornega postopka ZIZ določa sistem prekluzij. Glede na to je materialno procesno vodstvo potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.
ZPP člen 8, 181, 181/2, 189, 285, 339, 339/2, 339/2-12. SPZ člen 217, 218.
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073514
ZGD člen 253, 253/1, 258, 270, 270/2, 274, 279. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost predsednice uprave in predsednika nadzornega sveta – nadzorni svet – prenos pristojnosti – izplačilo nagrad članom uprave – kršitev kogentnih določil ZGD o pristojnosti nadzornega sveta – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustna škoda – načelo proste presoje dokazov – načelo ekonomičnosti postopka – nepotreben dokaz z izvedencem
Ni sprejemljivo stališče, da lahko nadzorni svet prenese svoje pristojnosti na predsednika nadzornega sveta, še toliko manj na predsednico uprave.
Škoda bi bila podana samo, če bi se izkazalo, da dejansko izplačane nagrade po višini presegajo nagrade, ki bi bile izplačane, če bi o posameznih nagradah odločal nadzorni svet po predpisanem postopku v skladu z merili iz pogodb o zaposlitvi in iz 253. člena ZGD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082932
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3. ZPP člen 8.
povračilo škode - objektivna nevarnost - nevarna dejavnost - padec pri nošenju razstreliva po rudniškem rovu - dokazna ocena
Nošenje streliva v rokah pred sabo, v 25 kilogramski embalaži, v ne povsem razsvetljenem (nekoliko temnejšem) rudniškem rovu po klancu navzgor, v neposredni bližini delujočega transporterja, pri čemer so po tleh položene tudi različne cevi, predstavlja nevarno dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
Iz trditev ni mogoče razbrati, da naj bi deklica umrla zaradi toženkinega ravnanja. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna je pravna razlika med prekinitvijo nosečnosti, ker plod ne bo razvil bistvenega za življenje, in smrtjo, ker otrok nima razvitih bistvenih življenjskih funkcij.
Sodišče bo moralo v novem postopku najprej rešiti ugovor zastaranja glede na to, kdaj je tožeča stranka izvedela za možnost strokovne napake (subjektivni rok). Če bo ugovor neutemeljen, s strankama razpravljati in ugotoviti ali tožeča stranka uveljavlja pravno priznano škodo. Nato pa ugotoviti, če je bilo mogoče v času, ko je nosečnost spremljala tožena stranka, z ustreznimi preiskavami upoštevaje glede na takratno medicinsko doktrino, strokovne standarde in razvitost zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji ugotoviti bolezni otroka in tožeči stranki omogočiti odločitev.
kupoprodajna pogodba – prodaja nepremičnine – plačilo kupnine – dodatna dela – povečana stanovanjska površina – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče obrnilo dokazno breme tako, da je obveznost dokaza, da tožeča stranka toženi stranki ne dolguje ničesar, naložilo toženi stranki. Toženi stranki je (pravilno) naložilo le breme dokazovanja dogovora o plačilu razlike v stanovanjski površini, in posledično obstoja dolga na strani tožeče stranke iz naslova neplačane kupnine na račun zatrjevane povečane stanovanjske površine.
začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – obstoj terjatve upnika – standard verjetnosti – nasprotna terjatev dolžnika – upravičen izostanek iz naroka – preložitev naroka – narok za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokazov
V stečajnem postopku se ne odloča o morebitnih nasprotnih terjatvah dolžnika zoper upnika, ki jih dolžnik zatrjuje iz naslova odškodninske odgovornosti (zaradi kršitve kreditnih pogodb). To tudi ne more vplivati na insolventnost.
Preklic naroka je utemeljen le v tistih primerih, ko gre za nenaden in nepredvidljiv dogodek, ki onemogoča udeležbo stranke na naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063992
URS člen 23. ZPP člen 181, 181/2.
pravica do sodnega varstva – ugotovitvena tožba – procesna predpostavka – pravni interes – materialnopravno utemeljena korist – ugotovitev ničnosti sklepov skupščine – nezakonito delovanje skupščine – ugotavljanje pravnega interesa s pomočjo analogije – pravno naziranje
Pri ugotovitveni tožbi ni potrebo dokazati, temveč izkazati pravni interes. Tožeča stranka pa ni zadostila niti temu standardu, saj ne navaja trditev, ki bi kazale na to, da tožeča stranka zasleduje materialnopravno utemeljeno korist, ki bi jo dosegla zgolj z ugotovitvijo ničnosti sklepov in statutov skupščine tožene stranke. Drugače povedano, tožeča stranka ni izkazala, da bi lahko ob morebitni ugotovitvi ničnosti sklepov in statutov tožene stranke zaradi tega uspešno uveljavljala lastne pravice s pomočjo dajatvenih in oblikovalnih zahtevkov.
Nadzor nad zakonitim delovanjem tožene stranke je splošni (družbeni) pravni interes, ki pa ne ustreza vsebini pravnega interesa kot procesne predpostavke pri ugotovitveni tožbi, saj tožeča stranka s tem še ne izkaže svojega pravno varovanega interesa. Tožeča stranka tako ne opredeli, v katero pravno priznano korist ji je bilo poseženo z nezakonitim delovanjem skupščine tožene stranke, zaradi česar višje sodišče zaključuje, da morebitno nezakonito ravnanje tožene stranke v ničemer ne vpliva na pravni položaj ali pravice tožeče stranke.
Ugotavljanje pravnega interesa s pomočjo analogije ni dejstvo, na katero se opira zahtevek, temveč pravno naziranje tožeče stranke oziroma uporaba argumentov razlage za zapolnjevaje pravnih praznin. Sodišče pa ni vezano na pravne poglede strank in njihove predloge, kako je potrebno tolmačiti materialno pravo.