ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65. ZS člen 3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – izvršilni naslov – odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije – izvršljivost terjatve – neenotna sodna praksa – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Ločiti je treba izvršljivost kot lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena (bodisi v sodnem bodisi v upravnem postopku), od izvršljivosti kot lastnosti terjatve, pri čemer je pogoj za sodno izvršljivost terjatve, da je ta ugotovljena v izvršilnem naslovu. V kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, samo dejstvo, da je pravnomočna in izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati. Za sodno izvršbo je potrebna izrecna zakonska določba, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova, odločbi disciplinskega organa Odvetniške zbornice Slovenije pa te lastnosti ne daje noben predpis, tako da taka odločba ne more biti podlaga za sodno izvršbo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/4, 12, 12/1. ZPP člen 7, 108, 108/5, 180, 278, 355.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev nepopolnega predloga – zavrženje predloga – smiselna uporaba določil ZPP – trditve o pravnoodločilnih dejstvih – razpravno načelo – izjava o premoženjskem stanju
V predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse mora prosilec navesti dejstva, ki so za odločitev pomembna. Če le-ta niso zatrjevana, predlog ni sposoben za obravnavanje. V izjavi o premoženjskem stanju, pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo posredovani podatki, so dokaz, ki ga sodišče lahko preveri s pridobivanjem podatkov iz javnih evidenc, ali pa nanje opre svojo odločitev.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0075794
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 59. ZPP člen 7, 7/1, 206, 206/1, 285. ZZZDR člen 123, 123/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor po izteku roka – dopustnost ugovornih trditev – preživninska obveznost – ugovor prenehanja terjatve – drugačen način izpolnitve obveznosti – obstoj dogovora o plačevanju preživnine na roke – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – pravočasnost ugovora po izteku roka – pogoj nekrivde – materialno procesno vodstvo in njegove meje – vloga sodišča – prekluzije – predlog za prekinitev postopka – dolžnost preživljanja otroka
Če se navedbe iz ugovora po izteku roka nanašajo na dejstva, ki so nastala pred vložitvijo rednega ugovora, mora dolžnik dokazati, da teh trditev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pojasnilo o tem, zakaj trditev iz ugovora po izteku roka brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, mora pri tem podati v sami vlogi - ugovoru po izteku roka, sicer ga sodišče ne sme obravnavati po vsebini.
V okviru materialnega procesnega vodstva že v pravdnem postopku razjasnjevalna dolžnost sodišča ni neomejena, predvsem pa je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov postopka, upoštevajoč, da je v skladu z razpravnim načelom predvsem na strani stranke same dolžnost, da navede odločilna dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek ali njeno obrambo ter za svoje trditve ponudi ustrezne dokaze. V izvršilnem postopku pa je tudi sicer materialno procesno vodstvo v ugovornem postopku zelo omejeno; na eni strani velja breme vložitve obrazloženega ugovora, na drugi strani pa breme prekluzije, saj v tem delu ugovornega postopka ZIZ določa sistem prekluzij. Glede na to je materialno procesno vodstvo potrebno razumeti le v okviru dovoljenih mej prekluzij.
sodna poravnava – razveljavitev sodne poravnave – nesklepčnost tožbe – pisna pomota v številki – datum sklenitve sodne poravnave
V konkretnem primeru je tožeča stranka pravilno označila opravilno številko zadeve in sodišče, pred katerim je bila sklenjena delna sodna poravnava, ki jo izpodbija s tožbo. Dejstvo, da je narobe označila datum, kdaj je bila ta sodna poravnava sklenjena, kakor tudi dejstvo, da je sodišče vrnilo takšno tožbo kot nesklepčno v popravo, tožeča stranka pa je ponovno označila napačni datum sklepanja sodne poravnave, ne pomeni nesklepčnosti tožbe. Tožeča stranka je v tožbi in v izreku med drugim prepisala tekst sodne poravnave, ki jo izpodbija, napisala je opravilno številko in sodišče, kar vse je dovolj določeno, da sodišče ve, za katero sodno poravnavo gre.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZodvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva – drug ukrep, potreben za varstvo pred nadaljnjim motenjem – denarna kazen – neenotna sodna praksa – ugotovitveni zahtevek – stroški postopka – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – uporaba zakona, ki ureja sodne takse glede vrednosti predmeta – zastopanje več oseb – povišanje nagrade za zastopanje več strank – nagrada za postopek
Glede vprašanja, ali je grožnjo z denarno kaznijo šteti kot drug ukrep za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti po 34. členu SPZ, je sodna praksa neenotna. Pritožbeni senat v tej zadevi stoji na stališču, da zagrožene denarne kazni ni šteti za drug ukrep za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti po 34. členu SPZ, čemur v prid kaže več okoliščin. Tako zagrožena denarna kazen ni ukrep, saj se z njo ne spreminja nobeno dejansko stanje, ampak je to le grožnja. V 34. členu SPZ je za preprečitev nadaljnjega motenja predviden le ukrep, ne pa tudi grožnja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082928
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 51, 103, 299, 299/1, 435.
prodajna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti – pravice druge stranke – zamudna sodba – pogoji za zamudno sodbo – sklepčnost
Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
URS člen 15, 15/3, 15/4. ZKP člen 18, 18/2, 149a, 149a/1, 149b, 155, 155/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
ugotavljanje dovoljenosti dokaza – izločitev dokazov – vrednotenje podatkov, pridobljenih z ukrepom po 149.b členu ZKP – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – hramba prometnih podatkov – ekskluzijsko pravilo – načelo sorazmernosti – prikriti preiskovalni ukrepi – odreditev – utemeljeni razlogi za sum – tajno opazovanje – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pri presoji, ali so bile ustavne pravice obtoženca kakorkoli prizadete z uporabo prometnih podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ukrepa iz 149.b člena ZKP, je skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014, ki je razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1, potrebno izhajati iz teže očitanih kaznivih dejanj ter z upoštevanjem načela sorazmernosti in nujnosti pogojev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082932
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3. ZPP člen 8.
povračilo škode - objektivna nevarnost - nevarna dejavnost - padec pri nošenju razstreliva po rudniškem rovu - dokazna ocena
Nošenje streliva v rokah pred sabo, v 25 kilogramski embalaži, v ne povsem razsvetljenem (nekoliko temnejšem) rudniškem rovu po klancu navzgor, v neposredni bližini delujočega transporterja, pri čemer so po tleh položene tudi različne cevi, predstavlja nevarno dejavnost.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razloge o višini prisojene terjatve ima. Ali ti razlogi obenem predstavljajo vse relevantne odločilne razloge, pa je odvisno od tega, kateri razlogi sploh so pravno odločilni za preizkus odločitve o višini prisojene terjatve. Slednje je odvisno od tega, kaj je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve.
Pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.
V skladu s 126.a členom ZDavP-2 ne nastopi absolutno zastaranje davčne obveznosti (5. odstavek 126. člena ZDavP-2) v primeru, ko je bila terjatev najprej zavarovana s hipoteko na nepremičnini (lahko tudi na podlagi ohranjene hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, v primeru ustavitve nepremičninske izvršbe, kot je bilo v zadevi In 1/2013), nato pa je v zakonsko določenem roku predlagana izvršba.
Dejstvo, da predčasnega odpusta s prestajanja zaporne kazni, o katerem odloči direktor zavoda, ni mogoče preklicati, ne pomeni, da je obsojenec z dnem predčasnega odpusta kazen tudi prestal. Kazen se izteče z dnem, ko bi bila prestana v primeru, če predčasnega odpusta ne bi bilo.
ZSReg člen 7, 7/3, 7/3-1, 7/3-1(2), 12, 34, 43, 43/1. URS člen 25.
objava zapisnika skupščine – pravica do pritožbe
V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi te odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker v zvezi z objavo zapisnika skupščine subjekta vpisa na spletnih straneh AJPES ni bila izdana odločba v smislu prvega odstavka 12. člena ZSReg, pritožba zoper objavo ni dovoljena. To je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa smiselno tudi povedalo.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
V sporu zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se mora sodišče izreči o tem, ali je pogodba, s katero naj bi do oškodovanja upnika prišlo, navidezna ali ne. Ne zadošča sklicevanje na tretji odstavek 50. člena, ki določa, da navideznosti pogodbe proti tretji pošteni osebi ni mogoče uveljavljati. Za odločitev, ali je tožnik upravičen do pravnega varstva, je odločilno, kakšen posel je bil sklenjen. Samo na podlagi ugotovitve o sklenjenem pravnem poslu je mogoče presojati njegov vpliv na dolžnikovo plačevitost.
Sklep je oblikovno res pomanjkljiv, saj izostane ločitev med izrekom in obrazložitvijo oziroma navedba mednaslova odločbe, ki bi kazala na obrazložitev, vendar ta lapsus calami nikakor ne pomeni, da je bila pritožnica prikrajšana za pravno sredstvo proti temu sklepu.
Šteje se, da je izročitev del v redu opravljena, če so predana osebi, ki jo izbere naročnik.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 153, 153/3, 210, 211, 215, 215/3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 12.
prisilna poravnava – predujem za kritje stroškov postopka – odmera višine predujma – nadomestilo upravitelju – odmera nagrade upravitelja – nadomestilo za preizkus terjatev – nadomestilo za opravljanje nadzora – enakost pred zakonom
Dolžnik ima po lastnem seznamu terjatev 82 (navadnih) upnikov, zato se je pri odmeri predujma prvostopenjsko sodišče utemeljeno oprlo na navedeni podatek dolžnika samega. V tej fazi postopka namreč še ni mogoče predvideti natančnega števila dejansko prijavljenih terjatev. Pritožnikovo razlogovanje, da bo imelo le šest upnikov z najvišjimi terjatvami vpliv na glasovalni rezultat o predlagani prisilni poravnavi, na drugačno presojo ne more vplivati.
Kriterij po 12. členu Pravilnika, ki ga kot protiustavnega s pritožbo napada pritožnik, velja za vse postopke prisilne poravnave, pri vseh dolžnikih se presoja kot kriterij za določitev nagrade višina sredstev iz dolžnikove bilance stanja (ne število bilančnih postavk). Do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom in 14. člena Ustave bi prišlo v primeru, če bi sodišče nadomestilo upravitelju v enakih postopkih odmerjalo po različnih kriterijih (enkrat po kriteriju višine sredstev, drugič po kriteriju števila bilančnih postavk). Tako različne sodne prakse pa pritožbeno sodišče ni zaznalo.
osebni stečaj – pritožba zoper sklep o začetku postopka – prepozna pritožba – fikcija vročitve – štetje rokov
Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bilo obvestilo dolžniku o pošiljki, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, dolžniku puščeno v hišnem predalčniku 12.6.2014. Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP se v takšnem primeru vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka (27.6.2014), rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (28.6.2014). Ta rok se je iztekel 14.7.2014. Ta dan je bila sobota, zato bi morala biti pritožba vložena v ponedeljek 14.7.2014. Dolžnik je pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja vložil 15.7.2014, kar pa je prepozno.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dopustnost ponovnega predloga – listina v tujem jeziku
V kolikor je bil stečajni dolžnik za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil odpust zavrnjen, v letu 2013 rehabilitiran, za kar prilaga listino Republike Hrvaške z dne 16. 9. 2014, višje sodišče tudi te pritožbe ne sprejema. Prvič, listina ni priložena v overjenem prevodu, drugič, dolžnik ne pojasni, zakaj zatrjevanega ni navedel že v predlogu za začetek stečajnega postopka, tretjič, dolžnik ne zatrjuje, da bi bilo kaznivo dejanje iz kazenske evidence sedaj že izbrisano.